Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice (angleško Streamlined System, bolgarsko Обтекаема система), je uradni bolgarski sistem za prečrkovanje bolgarske cirilice, ki je uveden z naslednjim:[1]

А
A
Б
B
В
V
Г
G
Д
D
Е
E
Ж
ZH
З
Z
И
I
Й
Y
К
K
Л
L
М
M
Н
N
О
O
П
P
Р
R
С
S
Т
T
У
U
Ф
F
Х
H
Ц
TS
Ч
CH
Ш
SH
Щ
SHT
Ъ
A
Ь
Y
Ю
YU
Я
YA

Sistem je bil ustanovljen na Inštitutu za matematiko in informatiko Bolgarske akademije znanosti v 1995. letu, ter je bil sprejet 2. marca 1995 za latinično prečrkovanje bolgarskih zemljepisnih imen na Antarktiki.[2][3][4][5] Od leta 2000 naprej ta sistem se uporablja za osebna imena in zemljepisna imena v bolharskih osebnih dokumentih[6] in v letu 2006, za vsa geografska imena.[7] Nazadnje, v letu 2009 je postal temelj posebnega Zakona za prečrkovanje.[8][9]

Racionaliziran sistem je podoben sistemu BGN / PCGN od leta 1952, ki je še vedno uradni sistem za prečrkovanje bolgarskega jezika v ZDA kot tudi v in Veliki Britaniji. Vendar, na anglo-ameriškem sistemu so cirilske črke Х, Ь in Ъ prečrkovani kot KH, (opuščaj) in Ŭ, medtem ko je prvi sistem uporablja H, Y in A namesto tega.[1][10]

Še en podoben sistem, ki ni sprejela za uradno uporabo v Bolgariji, je sistem A. Dancheva, M. Holmana, E. Dimovi in M. Savovi, v katerem so bolgarske črke У in Ъ prečrkovani kot OU in U, medtem ko Racionaliziran sistem uporablja U in A za ta namen.[1][11]

Podobne usmeritev za angleško prečrkovanje je razvidno v primeru drugih jezikih ki uporabljajo cirilico, kot so ruščina[12] in ukrajinščina,[13][14] in do neke mere tudi makedonščina.[15][16]

Izjeme[uredi | uredi kodo]

1. Verodostojni latinski zapis imena s nebolgarskim poreklom ima prednost (na primer James Bourchier, Émile de Laveleye in Wellington, in nikakor ne Dzheyms Baucher, Emil dyo Lavele ali Uelingtan);[1]

2. U 2006. leto je uradno sprejeto, da na koncu besede je ИЯ prečrkovano kot IA namesto IYA.[17][8]

Ilustracija[uredi | uredi kodo]

Primer. (Člen 1 Splošne Deklaracije človekovih pravic; za primerjavo, besedilo je namenjena tudi v slovenskem prečrkovanju):

Всички хора се раждат свободни и равни

по достойнство и права. Те са надарени
с разум и съвест и следва да се отнасят
помежду си в дух на братство.

Vsichki hora se razhdat svobodni i ravni

po dostoynstvo i prava. Te sa nadareni
s razum i savest i sledva da se otnasyat
pomezhdu si v duh na bratstvo.

Vsički hora se raždat svobodni i ravni

po dostojinstvo i prava. Te sa nadareni
s razum i svest i sledva da se otnasjat
pomeždu si v duh na bratstvo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Neposredni viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 L.L. Ivanov, On the Romanization of Bulgarian and English, Contrastive Linguistics, XXVIII, 2003, 2, pp. 109-118. ISSN: 0204-8701; Errata, id., XXIX, 2004, 1, p. 157. (angleški)
  2. ^ L.L. Ivanov, Toponymic Guidelines for Antarctica, Antarctic Place-names Commission of Bulgaria, Sofia, 1995. (angleški)
  3. ^ M. Gaidarska, The Current State of the Transliteration of Bulgarian Names into English in Popular Practice, Contrastive Linguistics, XXII, 1998, 112, pp. 69-84. (angleški)
  4. ^ Andreev A., I. Derzhanski eds. Bulgarian Academy of Sciences: Institute of Mathematics and Informatics, founded 1947. Sofia: Multiprint Ltd., 2007. 64 pp. ISBN 978-954-8986-27-4 (angleški) (bolgarski)
  5. ^ Inventaire des outils de romanisation. Bibliothèque et Archives Canada. Ottawa 2006. (francouzský)
  6. ^ Predpisi za izdajo bolgarskih osebnih dokumentov. Državni uradni list #14 of 2000, 18. februar 2000. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)
  7. ^ United Nations Document E/CONF.98/CRP.71. 17 August 2007. (angleški)
  8. ^ 8,0 8,1 Zakon za prečrkovanje. Državni uradni list # 19, 13. marec 2009. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)
  9. ^ L. Ivanov, D. Skordev and D. Dobrev. The New National Standard for the Romanization of Bulgarian. Mathematica Balkanica. New Series Vol. 24, 2010, Fasc. 1-2. pp.121-130. ISSN 0205-3217 (angleški)
  10. ^ USBGN, Romanization Systems and Roman-Script Spelling Conventions, 1994, pp.15-16. (angleški)
  11. ^ A. Danchev, M. Holman, E. Dimova, M. Savova. An English Dictionary of Bulgarian Names: Spelling and Pronunciation. Sofia, Nauka i Izkustvo Publishers, 1989. 288 pp. (angleški)
  12. ^ Ordinance N 1047 of 31.12.2003, Ministry of Interior of the Russian Federation. (ruski)
  13. ^ Resolution of the Ukrainian Commission on the Issue of Legal Terminology. Record No. 2 of 19.04.1996. (ukrajinski)
  14. ^ Ordinance N 55 of the Cabinet of Ministers of Ukraine “Regulation of the Latin transliteration of the Ukrainian alphabet” of 27 January 2010. (ukrajinski)
  15. ^ D. Georgievski, How to Romaniza the Cyrillic alphabet, Globus Weekly, issue 70, 19 August 2008. (makedonski)
  16. ^ Omniglot: Macedonian language, alphabet and pronunciation (angleški)
  17. ^ Predpisi za izdajo bolgarskih osebnih dokumentov (Sprememba). Državni uradni list #83 of 2006, 13. oktober 2006. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)