Proton (raketa)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Proton K
Proton M

Proton (rusko: Протон) (uradna oznaka: UR-500) je težka ruska raketa za enkratno uporabo, ki se uporablja za komercialne in vladne izstrelitve. Prvič je poletela leta 1965 in je še vedno v uporabi. Je ena izmed najbolj uspešnih raket s skoraj 400 izstrelitvami. Rakete izdeluje ustanova Kruničev v Moskvi, ki se jih potem transportira do kozmodroma Bajkonur. Na istrelitveno ploščad se jih prevaža v horizontalno in se jih potem dvigne v vertikalno pozicijo.[1][2].

Raketa naj bi bila v uporabi do leta 2030,[3] Angara, ki je trenutno v razvoju naj bi jo nadomestila, mogoče že prej. Proton uporablja toksična hipergolična goriva didušikov tetroksid in hidrazin, podobno kot Ariane 4, Dolgi pohod 2 in 4 ter Titan II III in IV. Je pa prednost teh goriv, da lahko raketa čaka na iztrelišču več dni v pripravljenosti. Kriogenična goriva sicer potrebujeo dotankanje, ker del goriva izpari. Večina ameriških raket, Angara in Sojuz uporabljajo kerozin in tekoči kisik, Delta 4 Heavy pa namesto kerozina vodik. Je pa v Ameriki tudi razširjena uporaba "boosterjev" z trdim gorivom.

Ime Proton je dobila po satelitih Proton, ki so bili njeni prvi tovori. Na zahodu je med Hladno vojno imela oznako D-1 ali SL-12/SL-13. Proton je sicer bil razvit kot super balistična raketa (ICBM) z 100 Megatonsko jedrsko konico. Raketa je plod dela Vladimirja Čelomeja, Sergej Koroljev je sprva raketi nasprotoval zaradi uporabe toksičnih goriv

Kapaciteta tovora v nizkozemeljsko orbito je ponavadi 20,7 ton. V geostacionarno transferno orbito pa okrog 6 ton. Komercialna lete trži (ILS) - International Launch Services.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

  • Status: V uporabi
  • Višina: 53 m (174 ft)
  • Premer: 7,4 m (24 ft)
  • Masa: 693,81 ton (1 529 600 lb)
  • Stopnje: 3 ali 4
  • Kapaciteta: tovor v NZO: 20,7 ton (46 000 lb), tovor v GTO: 6 ton (13 000 lb)
  • Status: V uporabi
  • Izstrelišče: Bajkonur, LC-200 & LC-81
  • Izstrelitev (skupaj): 390 (345 uspehov in 45 napak)
  • Prva izstrelitev: 16. julij 1965 Proton-K: 10. marec 1967, Proton-M: 7. april 2001
  • Zadnja izstrelitev: Proton: 6. julija 1966; Proton-K: 30. marec 2012
  • Pomembne izstrelitve: Salyut 6 & Salyut 7, sestavni deli za Mir in Mednarodno vesoljsko postajo; ViaSat-1;

Prva stopnja:

  • Motorji: 6x RD-275
  • Potisk: 10,47 MN (1.9 milijona funtov)
  • Čas zgorevanja prve stopnje: 126 s
  • Gorivo: hipergolična kombinacija N2O4 in UDMH

Druga stopnja:

  • Motorji: 3 RD-0210 & 1 RD-0211
  • Potisk: 2.399 MN (539 000 lbf)
  • Čas zgorevanja druge stopnje: 208 s
  • Gorivo: hipergolična kombinacija N2O4 in UDMH

Tretja stopnja:

  • Motor: 1 RD-0212
  • Potisk: 630 kN (140 000 lbf)
  • Čas zgorevanja tretje stopnje: /
  • Gorivo: hipergolična kombinacija N2O4 in UDMH

Četrta stonpja - Blok-D/DM

  • Motor: RD-58M
  • Potisk: 83,4 kN (18 700 lbf)
  • Čas zgorevanja četrte stopnje: /
  • Gorivo: kerozin in tekoči kisik

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Proton Mission Planner's Guide". International Launch Services. 
  2. ^ "Proton Verticalization, Pad 39, Baikonur". flickr. September 5, 2005. 
  3. ^ "Russian rocket development in the 2010s". Anatoly Zak. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]