Butan (plin)
| Butan | |
|---|---|
| Sistematično ime | butan |
| Druga imena | n-butan |
| Identifikatorji | |
| Število CAS | 106-97-8 |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C4H10 |
| Videz | brezbarven utekočinjen plin |
| Gostota | 2,703 kg/m3 (pri 0°C) |
| Tališče |
/ (/) |
| Vrelišče |
15oC |
| Topnost (voda) | v vodi netopno |
| Parni tlak | > 1.87 |
| Nevarnosti | |
| R-stavki | R12 |
| S-stavki | S 2 Hraniti izven dosega otrok,
S 9 Posodo hraniti na dobro prezračevanem mestu S 16 Hraniti ločeno od virov vžiga S 43 Za gašenje uporabiti: prah, peno ali vodno razpršilo, ne uporabiti vodnega curka. |
| R/S-stavki | 1 |
| Plamenišče | 366 0C |
| Temperatura samovžiga |
ni podatka |
| Meje eksplozivnosti |
meje ekspl. 1,5 - 8,5 |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10. Je vnetljiv, brezbarven plin, ki ga je lahko utekočiniti, in se uporablja predvsem kot gorivo za plinske štedilnike, vžigalnike cigaret in plinske pečice.
Butan obstaja v dveh izomerih:
- n-butan je popolnoma hidrogenirana veriga štirih atomov ogljika: CH3CH2CH2CH3. Njegovo vrelišče je pri −0,6 °C, tališče pa pri −138,3 °C.
- i-butan, ali izobutan, ima formulo CH3CH(CH3)2, in sistematsko ime 2-metilpropan. Vrelišče ima pri −0,5 °C, tališče pa pri −159,6 °C.
- Zaradi dandanašnjih skrbi zaradi zmanjševanja ozonske plasti, ki jo povzročajo freonski plini, se le-ti v zamrzovalnih sistemih vse bolj in bolj nadomeščajo z izobutanom, posebej v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih. Kadar ga uporabljamo kot zamrzovalno sredstvo, je izobutan znan pod kodo R600a.
[uredi] Lastnosti
Plin je lahko vnetljiv, utekočinjenega plina se ne sme uživati. Na svetlobi se razgradi na CO2 in vodo.
Stik s tekočino lahko povzroči poškodbe oči in ozebline. Vdihavanje lahko povzroči glavobol, slabost, bruhanje, vrtoglavico.
Je brezbarven utekočinjen plin z izrazitim vonjem. Plin ima vrelišče pri 15 0C, plamenišče pri 174 – 104 0C in vnetišče pri 366 0C.
Lahko povzroči eksplozivne mešanice pare in zraka ter lahko reagira z močnimi oksidanti.
[uredi] Toksikološki podatki
Vdihavanje aerosola-spreja lahko povzroči draženje nosu in zgornjih dihalnih poti, kar lahko povzroči: glavobole, slabost, bruhanje, vrtoglavico, euforijo(ugodje), uspavanost, nezavest in zadušitev.
Dolgotrajno vdihavanje visokih koncentracij aerosola in hlapov, lahko povzroči narkozo in smrt
