Prislov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.

Ločimo:

  • krajevni prislov (vprašalnice kje?, kam?, kod?, od kod? ...): zunaj, domov ...
  • časovni prislov (vprašalnica kdaj?): danes, zjutraj ...
  • vzročni prislov (vprašalnice zakaj?, čemu? ...): zato ...
  • načinovni prislov (vprašalnice kako?, koliko?, kolikokrat? ...): lepo, več, pogosto ...
  • lastnostni prislov (vprašalnice kako?, koliko?, kolikokrat?, kolik…) glede na lastnost: dobro (je bilo), (oblečena je bila) barvito, hitro (je speljal) ...

Vloga v stavku[uredi | uredi kodo]

Stopnjevati se da le načinovne prislove (npr. lepo, lepše, najlepše).