Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je eden najbolj prepoznavnih in najboljših slovenskih moških pevskih zborov, ki deluje od leta 1953. Sedež zbora je v Ljubljani, njegovi člani pa so povečini primorski študentje Univerze v Ljubljani.
Začetki zbora segajo v petdeseta leta. Takrat je v Ljubljani študirala prva generacija študentov iz »osvobojene Primorske«. Novembra 1953 je skupina študentov v gostilni Čikole na Poljanski cesti ustanovila zbor pod imenom Pevski zbor primorskih študentov. Prvi dirigent je bil Anton Nanut, takratni študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kmalu si je zbor nadel ime po priljubljenem primorskem duhovniku, skladatelju in narodnem buditelju Vinku Vodopivcu, ki je umrl leto poprej. Vodopivčeve Žabe so postale tudi neuradna himna. Vaje so najprej potekale v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kasneje pa v prostorih italijanskega društva Circcolo Paolo Morgan. Prvi »uradni« koncert so imeli 1954 v Kanalu - rojstnem kraju Antona Nanuta.[1]
V naslednjih letih so imeli vodopivci čedalje več nastopov širom Primorske in ljudje so jih sprejeli za svoje. Na Primorskem imajo nastopi še danes prav poseben čar. Vse več pa so začeli nastopati tudi drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Leta 1958 so Jugoslavijo zastopali na študentskem festivalu v Solunu in še istega leta osvojili 1. mesto na mednarodnem tekmovanju v Arezzu (Italija). Od tedaj so se uspehi vrstili vse do današnjih dni. Posebno mesto med dosežki zbora imata zlata plaketa mesta Maribor iz državnega zborovskega tekmovanja Naša pesem ter tretje mesto na prvem evropskem tekmovanju za moške zbore v nizozemskem Apeldoornu.
Že od samega začetka zbor sestavljajo izključno študentje, s tem pa je povezana stalna menjava članov.
↑Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec : jubilejni zbornik ob 60. obletnici zbora : maj 2013. Ljubljana: KUD PAZ Vinko Vodopivec ŠOU v Ljubljani. 2013. COBISS16958258.