Prevzetnost in pristranost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prevzetnost in pristranost  
PrideAndPrejudiceTitlePage.jpg
Naslovna stran prve izdaje
Avtor Jane Austen
Naslov izvirnika Pride and Prejudice
Prevajalci Majda Stanovnik
Država Anglija
Jezik angleščina
Založnik Cankarjeva založba
Datum izida 28. januar 1813
Žanr ljubezenski roman
Vrsta medija tisk (mehka vezava)
Št. strani 405 str.
Klasifikacija
ISBN 978-961-231-697-6
OCLC št. 238656512

Roman Prevzetnost in pristranost (angleško Pride and Prejudice) angleške pisateljice Jane Austen, v literaturi zavzema posebno mesto. Niti še ni imlela 21 let, ko je napisala ljubezenski roman, ki pa ga je v kasnejših letih izpopolnila do končne oblike in ga izdala leta 1813. Po zgodbi so posneli tudi več celovečernih filmov in nadaljevank.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Prevzetnost pooseblja Darcy, pristranost pa Elizabeth, glavna junaka romana.

Skozi oči Elizabeth Bennet si ogledamo življenje plemstva na angleškem podeželju na prelomu iz 18. v 19. stoletje, predvsem položaj žensk, katerih usoda je bila odvisna od položaja družine in izbire partnerja. Poroka je pomenila višji status ženske, kar je prikazano v prizoru, ko se Lydia vrne domov in iz častnega sedeža pri mizi izrine še neporočeno najstarejšo sestro Jane. Najlepši in najbolj bistri izmed petih sestra sta prav Jane in Elizabeth, a do sedaj se je vsak snubec hitro umaknil, ko je spoznal družinske razmere. V družini je bilo pet hčera in vsak, ki bi vzel najstarejšo, bi tvegal, da bi moral po očetovi smrti poskrbeti še za mater in preostale neporočene sestre. Očetovo premoženje je bilo namreč »fidejkomis«, ki ga deduje izključno moški potomec.

Kljub temu, da tvega revščino, se Elizabeth odreče poroki z bratrancem Collinsom, ki bo podedoval posest. Opredeli se za zakon s partnerjem, ki ga bo cenila in spoštovala, zato najprej zavrne tudi snubca Darcyja.

Glavne osebe[uredi | uredi kodo]

Ilustracija C. E. Brock za izdajo knjige leta 1895
  • Elizabeth Bennet je junakinja zgodbe. Je druga hčerka gospoda in gospe Bennet in očetova najljubša hči zaradi svoje senzibilnosti.
  • Gospod Darcy je junak zgodbe. Premožen, prevzeten in ponosen, na začetku zgodbe gleda zviška na Elizabeth in njeno družino, vendar se kasneje premisli.
  • Jane Bennet, najstarejša hči gospoda in gospe Bennet. Z Elizabeth sta očetovi najljubši hčerki.
  • Gospod Bingley, prijatelj gospoda Darcyja. Gospod Bingley se priseli na posestvo Netherfield blizu družine Bennet in postane njihov sosed, kar gospa Bennet vidi kot idealno priložnost, da poroči eno svojih hčera.
  • Mary, Kitty in Lydia Bennet, mlajše sestre Jane in Elizabeth. Kitty in Lydia sta nespametni in ravnata hitro in nepremišljeno, za razliko od Mary, ki je knjižni molj, resna in bolj zaprta vase.
  • Gospod in gospa Bennet. Gospe Bennet je najpomembnejša stvar v življenju da poroči svojih pet hčera.
  • Gospod Collins, bratranec gospoda Benneta. Ob smrti gospoda Benneta bi podedoval posestvo družine.
  • Caroline Bingley, mlajša, neporočena sestra gospoda Bingleya.
  • Charlotte Lucas, prijateljica Elizabeth in soseda družine Bennet.
  • Gospa Catherine de Bourgh, teta gospoda Darcyja
  • Gospod Wickham, oficir

Priredbe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]