Pregrada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregrada
Pregrada se nahaja v Hrvaška
Pregrada
Pregrada
Geografska lega na Hrvaškem
46°9′51″N 15°45′3″E / 46.16417°N 15.75083°E / 46.16417; 15.75083Koordinati: 46°9′51″N 15°45′3″E / 46.16417°N 15.75083°E / 46.16417; 15.75083
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaKrapinsko-zagorska županija Krapinsko-zagorska županija
MestoPregrada
Nadm. višina
187 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.654
Poštna številka
49218 Pregrada
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Pregrada je mesto na Hrvaškem s 1828 prebivalci (2011), ki upravno spada pod Krapinsko-zagorsko županijo, medtem ko (mestna) občina po podatkih iz istega leta šteje 6.600 ljudi.

Pregrada se v arhivskih listinah prvič omenja leta 1334. Kraj se je zaradi svoje ugodne lege začel v začetku 16. stoletja razvijati v pomembno trgovsko središče, leta 1857 pa je postal sedež okraja.

Leta 1818 zgrajena enoladijska župnijska cerkev Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo je pomemben spomenik klasicistične arhitekture. V cerkvi je velika slika Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo, delo dunajskega slikarja J. Zieglerja, na koru stojijo orgle, delo madžarskega mojstra F. Fochta, ki so bile med leti 1835 do 1854 postavljene v zagrebški stolnici, od koder so leta 1835 v Pregrado prenesli še oltarno sliko in klopi.[1]

V Pregradi se je leta 1892 pričela industrijska proizvodnja zdravil. Lekarnar Adolf Alfons Thierry de Chateauviex je postavil stavbo v kateri je odprl lekarno K anđelu čuvaru, v isti stavi pa pričel s proizvodnjo zdravil, ki je bila prva taka tovarna v jugovzhodni Evropi. De Chateauviexova tovarna je proizvajala več vrst zdravil, najbolj znani pa sta bili Thierryjev balzam in Thierryjevo centofilijsko mazilo.[1] Poleg proizvodnje zdravil sta v Pregradi obratovali še tiskarna in oddelek za embalažo. Zdravila iz Pregrade so bila znana po vsej Evropi in zaščitena s patenti v Londonu. De Chateauviex je poleg te tovarne imel proizvodnje obrate še v tridesetih mestih Evrope, med drugim tudi na Dunaju, Londonu in Zürichu.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
428 617 635 644 641 763 625 665 743 819 950 1003 1111 1391 1654 1828

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]