Pregled razvoja merjenja časa

Časovni pregled razvoja tehnologije merjenja časa

• 742 pr. n. št. - prva pristna omemba sončne ure.
• 300 pr. n. št. - Arhimed uporablja zobnike za prenos moči.
• 270 pr. n. št. - Ktezibij iz Aleksandrije izdela izboljšano in priljubljeno vodno uro, klepsidro.
• ~50 pr. n. št. - Andronik Kirški na grškem otoku Tinos zgradi sončno uro.
• 46 pr. n. št. - Julij Cezar in Sosigen Aleksandrijski razvijeta Sončev koledar s prestopnimi leti (julijanski koledar).
• 87 pr. n. št. - mehanizem z Antikitere verjetno predstavlja najzgodnejši časovni mehanizem, osnovo za mehansko uro.
• 885 - Alfred Veliki uporablja za merjenje časa sveče.
• 1335 - prva znana mehanska ura v Milanu.
• 1370 - francoski kralj Karl V. ukaže, da pariški zvonovi zvonijo ob istem času kot v kraljevi palači.
• 1490 - Peter Henlein v Nürnbergu izumi glavno pero v uri.
• 1502 - Peter Henlein izdela prvo žepno uro.
• 1541 - Galileo Galilei odkrije lastnosti nihala.
• 1567 - španski kralj Filip II. ponudi nagrado za postopek določanja zemljepisne dolžine na morju.
• 1582 - papež Gregor XIII., Luigi Ghiraldi Lilio (Alojzij Lilij) in Christopher Clavius vpeljejo gregorijanski koledar z izboljšanim sistemom prestopnih let.
• 1655 - Giovanni Domenico Cassini izdela heliometer iz San Petronia v Bologni za standardizacijo Sončevega poldneva.
• 1656 - Christiaan Huygens izdela prvo natančno uro na nihalo.
• 1666 - Robert Hooke izumi povratno kotvo.
• 1671 - William Clement uvede nihala z utežno vzmetjo. Izdela prvo uro s povratno kotvo.
• 1675 - Edward Booth za Kraljevi observatorij Greenwich izdela urni mehanizem z nazobčano letvijo.
• 1676 - Daniel Quare izdela sodobni gibalni mehanizem ure in uvede istosredni minutni urni kazalec.
• 1680 - vpeljejo drugi urni kazalec.
• 1737 - John Harrison predstavi prvi čvrst pomorski kronometer, kar omogoči natančno določitev zemljepisne dolžine na morju.
• 1753 - Tobias Mayer izda Lunine tabele za določevanje zemljepisne dolžine na morju.
• 1839 - iznajdba telegrafa omogoči stalen prenos časovnih signalov.
• 1850 - Aaron Lufkin Dennison v Roxburyju, Massachusetts ustanovi podjetje Waltham Watch Company in razvije Ameriški sistem proizvodnje ur.
• 1884 - 25. držav na Mednarodni poldnevniški konferenci sprejme ničelni poldnevnik Kraljevega observatorija Greenwich kot osnovo za merjenja časa na Zemlji. Zaradi združljivosti z Maskelyneovimi opazovanji iz 18. stoletja Lunine razdalje privzamejo greenwiški srednji čas.
• 1893 - Webb C. Ball iz Urada za splošne železniške časomerne standarde Severne Amerike uvede železniške kronometre.
• 1905 - iz Washingtona začno oddajati radijski časovni signal za pomoč ladjam pri navigaciji.
• 1924 - BBC začne na Dysonovo pobudo oddajati šestkratni časovni zvočni signal greenwiškega srednjega časa (GMT).
• 1928 - Joseph Horton in Warren A. Morrison zgradita prvo kvarčno uro.
• 1945 - Isaac Isador Rabi predlaga izdelavo ure na osnovi postopka magnetne resonance atomskega žarka.
• 1946 - Felix Bloch in Edward Mills Purcell razvijeta jedrsko magnetno resonanco.
• 1949 - Harold Lyons razvije atomsko uro na podlagi Rabijevega postopka, ki temelji na kvantnomehanskih nihanjih molekule amonijaka.
• 1967 - z nihanjem valovanja cezijevega atoma 133 definirajo sekundo.
• 1983 - uporaba radijsko vodenih ur v Evropi.
• 1993, 22. april - na Narodnem inštitutu za standardizacijo in tehnologijo (NIST) izdelajo atomsko uro NIST-7 s točnostjo 5 · 10^-15, ki je 10-krat točnejša od svoje predhodnice NBS-6.
• 1994 - uporaba radijsko vodenih ur v ZDA.
• 2008 - predvideni datum izstrelitve PARCS - odprave »Osnovne atomske referenčne ure v vesolju« na MVP, ki jo kasneje odpovedo.

Glej tudi

• ura

Zunanje povezave

• Sašo Dolenc april (2000), O meri in merjenju časa, Kvarkadabra 4: http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/merjenje_casa.htm