Pozitivna psihologija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.
Glavni raziskovalci na tem področju so (oziroma so bili): Martin Seligman,[1] Ed Diener,[1] Mihaly Csikszentmihalyi,[1], C. R. Snyder,[1] Todd B. Kashdan,[2] Christopher Peterson,[1] in Barbara Fredrickson[1].
Vsebina |
Začetki [uredi]
Izraz pozitivna psihologija je prvi uporabil Abraham Maslow leta 1954 v knjigi Motivacija in osebnost.[3] Za začetek pozitivne psihologije kot novega področja psihologije pa štejemo leto 1998, ko jo je Martin Seligman, oče pozitivne psihologije, izbral za temo njegovega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju.[4] Prva mednarodna konferenca o pozitivni psihologiji je potekala leta 2002[1].
Glej tudi [uredi]
Opombe in reference [uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Compton, William C, (2005). "1". An Introduction to Positive Psychology. Wadsworth Publishing. Str. 1–22. ISBN 0-534-64453-8.
- ^ [1]
- ^ The last chapter is entitled "Toward a Positive Psychology".
- ^ Time Magazine's cover story in the special issue on "The Science of Happiness", 2005
Zunanje povezave [uredi]
- Center za pozitivno psihologijo na Univerzi v Pensilvaniji
- Mednarodno združenje za pozitivno psihologijo
- Pozitivna psihologija : Ilona Boniwell
 |
Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
