Pozitivna psihologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.

Glavni raziskovalci na tem področju so (oziroma so bili): Martin Seligman,[1] Ed Diener,[1] Mihaly Csikszentmihalyi,[1], C. R. Snyder,[1] Todd B. Kashdan,[2] Christopher Peterson,[1] in Barbara Fredrickson[1].

Začetki[uredi | uredi kodo]

Izraz pozitivna psihologija je prvi uporabil Abraham Maslow leta 1954 v knjigi Motivacija in osebnost.[3] Za začetek pozitivne psihologije kot novega področja psihologije pa štejemo leto 1998, ko jo je Martin Seligman, oče pozitivne psihologije, izbral za temo njegovega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju.[4] Prva mednarodna konferenca o pozitivni psihologiji je potekala leta 2002[1].

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Compton, William C, (2005). "1". An Introduction to Positive Psychology. Wadsworth Publishing. str. 1–22. ISBN 0-534-64453-8. 
  2. ^ [1]
  3. ^ The last chapter is entitled "Toward a Positive Psychology".
  4. ^ Time Magazine's cover story in the special issue on "The Science of Happiness", 2005

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]