Potoče, Divača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Potoče, Divača
Potoče, Divača is located in Slovenija
Potoče, Divača
Potoče, Divača
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°43′37.77″N 14°1′23.87″E / 45.7271583°N 14.0232972°E / 45.7271583; 14.0232972Koordinati: 45°43′37.77″N 14°1′23.87″E / 45.7271583°N 14.0232972°E / 45.7271583; 14.0232972
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Divača
Nadmorska višina 561,7 m
Prebivalstvo
 • Skupno 47
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6224 Senožeče
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Potoče so naselje v Občini Divača.

Verjetno so Potoče dobile ime po potoku Potočniku, ki teče mimo vasi. V vasi je štirinajst stanovanjskih hiš in 47 prebivalcev. Vas je od bližnjega večjega kraja Senožeče oddaljena približno 1200 metrov. Mimo vasi pelje lokalna cesta Senožeče – Dolenja vas.

Na sredini vasi so kamnita korita, ki so bila zgrajena leta 1883. Še danes služijo za napajanje živine. Ob koritih je Perilnik, ki so ga vaščani Potoč zgradili leta 1939. Tu so včasih gospodinje prale perilo. Perilnik so vaščani obnovili leta 2006.

Vas je obdana s travniki (Kopače, Ograda, Draga) in pašniki (Kamnje, Draga, Ograda) ter gozdovi (Bandera, Pri cerkvi in Hribi). Travniki se vse bolj zaraščajo ker kmetje opuščajo kmetijstvo. Zadnja leta, okoli 2007 so vseeno vaščani začeli intenzivnehe kositi travnike zaradi subvencij, ki jih država izplača, če pokosiš travo.

Prav mimo vasi potekata dva visokonapetostna daljnovoda iz Divače, ki s svojim sevanjem prav gotovo ne vplivata ugodno na življenje vaščanov.

V borovem gozdu (Pri cerkvi) nad vasjo stoji cerkev svetega Jurija, ki že dolgo let ni več v uporabi. Pred leti so ji Potočani s pomočjo župnika obnovili streho, da so jo zaščitili pred propadom. Na cerkvi so bili leta 1932 trije zvonovi, ki so jih leta 1942 okupacijski vojaki Italije ukradli in odnesli v Italijo. Pred cerkvijo sv. Jurija stoji mogočna lipa, katero dva človeka ne objameta.

Pred par leti so v bližini Potoč zgradili avtocesto, ki je od vasi oddaljena približno 500 metrov. Kljub oddaljenosti nas podnevi in ponoči večkrat moti hrup z nje. Predvsem zato ker večinoma piha veter z juga in z raznimi dopisi na ministrstvo za vgraditev protihrupnih ograj ne uspemo.

Potočani so sekali bore za vasjo, ter jih vozili v Divačo na vagone in jih prodali. Z denarjem, ki so ga zaslužili, so vas priključili leta 1946 na električno napeljavo. Sami so kopali luknje za drogove in jih postavljali.

Tudi telefonsko omrežje so vaščani sami postavili leta 1974. Vendar takrat niso vsi imeli dovolj denarja za telefonski priključek. Tako so šele leta 1992 vsi vaščani dobili svoj telefon.

Hiše so se v Potočah na javni vodovod večinoma priklopile šele v letu 2009, čeprav potekajo cevi glavnega vodovoda iz Senožeč v Dolenjo vas mimo vasi. Vodo smo prej imeli iz svojega lastnega izvira (Brezje), približno en kilometer za vasjo v gozdu. Nekatere vodovodne cevi so bile stare več kot 100 let, zato se je bilo nujno potrebno priključiti na javni vodovod. Probleme smo imeli z onesnaženostjo pitne vode. Svetovali so nam, da vodo prekuhavamo, preden jo pijemo. Tudi vodni tlak je zaradi majhne višinske razlike takrat znašal šele 1,2 bara in so gospodinsjtva v višje ležečem delu vasi ostala poleti večkrat brez vode.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]