Porenut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Porenut
Letni časpomlad
Osebne informacije
PoistovetenjeJarilo?, Jarovit?

Porenut ali morda Perunec, v slovanski mitologiji nejasno zahodnoslovansko božanstvo v domnevni trojici božanstev Porenut-Porevit-Rugievit.

Saks Gramatik (†1205) poroča o treh božanstvih, ki so jih častili v Korenici (Karentiji) na otoku Rujan: o štiriglavem Porenutu, peteroglavem Porevitu in sedmeroglavem Rugievitu.[1] Čeprav je bil Porenut štiriglav, je imel pet obrazov, od tega enega na prsih.[2] Po Niederleju so Porenut, Porevit in Rugievit zgolj lokalna imena za Svantevita.[3] Po drugi strani je verjetno, da so si bila ta božanstva med seboj različna. Porenuta, Porevita in Rugievita po navadi nalizirajo tako, da na mesto Porenuta postavljajo kar Jarovita.[4][5] Po Pisaniju je ime Porenut treba brati kot Porunetius/Porunec/Pioruniec, kar pomeni »mali Perun«.[6] S takšno razlago se strinja tudi Jacobson.[7] S tem se ujema tudi podrobnejše preučevanje Jarilovega kulta, ki je pokazalo, da je bil Jarilo/Jarovit kot Perunov sin rojen ob božičnem času, nato ga je ugrabil gospodar volkov Veles in ga kot svojega hlapca postavil za volčjega pastirja.[8] Če Jarovit pooseblja sile pomladi, Porevit sile poletja, ime Rugievita verjetno vsebuje povezavo z jesenjo.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ovsec, D. (1991): 50.
  2. Ovsec, D. (1991): 116.
  3. Ovsec, D. (1991): 151.
  4. 4,0 4,1 Gimbutas, M. (1971): 160.
  5. Makarovič, J. (1998): 63.
  6. Ovsec, D. (1991): 152.
  7. Jacobson, R. (1985): 6.
  8. Mencej, M. (2001): 218.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gimbutas Maria (1971): The Slavs. Londin, Thames & Hudson.
  • Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
  • Mencej Mirjam (2001): Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
  • Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
  • Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.