Popolni odboj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.

Geometrija pri popolnem odboju
Popolni odboj ribe lahko vidimo na vodni gladini
Cikcakasti popolni odboj vijolične svetlobe z valovno dolžino 405 nm iz diodnega laserja v tanki stekleni plošči

Lomni zakon velja tako za prehod svetlobe iz optično redkejše v optično gostejšo snov kot tudi obratno, iz optično gostejše v optično redkejšo snov. V drugem primeru se lahko hitro prepričamo, da enačba lomnega zakona nima rešitve za vpadne kote, večje od mejnega kota θ0:

 \theta_0 = \textrm{arc}\,\sin\frac{n_2}{n_1} \!\, .

Kadar je vpadni kot večji od mejnega (θ1 > θ0), ne pride do loma, in svetloba se v celoti odbije skladno z odbojnim zakonom nazaj v snov 1.

Ta značilnost snovi na primer omogoča rabo optičnih vlaken in prizmatičnih binokularjev. Zaradi popolnega odboja imajo diamanti značilen sijaj, saj je lomni količnik diamanta zelo velik (2,4), mejni kot pa majhen (θ0 = 24,6°).

Z refraktometrom merimo mejni kot, od koder lahko izračunamo neznani lomni količnik optično redkejše snovi.[1]

Evanescentno valovanje[uredi | uredi kodo]

S postopki valovne optike se da pokazati, da tudi pri popolnem odboju del vpadlega elektromagnetnega valovanja prodre v optično redkejše sredstvo. To evanescentno valovanje z razdaljo eksponentno pojema:

 E(x) = E_0 e^{-x/d} \!\, .

Pri tem je vdorna globina d odvisna od valovne dolžine λ, lomnih količnikov n1 in n2, kot tudi od vpadnega kota θ:

d = \frac{\lambda}{2\pi n_1\sqrt{\sin^2 \theta - \left(\frac{n_2}{n_1}\right)^2}} \!\, .

Evanescentno valovanje potuje vzdolž meje med dvema snovema, kar vodi do majhnega Goos-Hänchenovega premika. V valovanju se v povprečju pravokotno na mejo snovi energija ne bo prenašala.

Zgledi iz vsakdanjega življenja[uredi | uredi kodo]

Popolni odboj lahko opazujemo med plavanjem. Če z enim očesom pogledamo malo nad gladino, in, če je voda mirna, bo njena površina delovala kot zrcalo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Breuer (1993), str. 249.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]