Pooglenitev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pooglenitev Karbonizacija- pooglenitev je proces v katerem ostanki dreves in drugih rastlin potonejo v blato, nanje se nato posedajo in kopičijo različni sedimenti. Nato se pričnejo dolgotrajni procesi pooglevanja, ki poteka pri povečanem pritisku in temperaturi v anaerobnih pogojih. Značilnost teh procesov je odsotnost kisika. Takšni pogoji se pojavijo v močvirjih, mulju, blatu, smoli. Organski ostanki se v procesu spreminjajo v ogljik, iz rastlinskih tkiv so nastali premogi. Glede na stopnjo pooglenelosti ločimo več vrst premogov, to so:

  • Lignit- ima nizko stopnjo pooglenelosti, vsebuje od 60% do 70% ogljika in med 35% do 73% vode. Različek lignita z ohranjeno lesno strukturo se imenuje Ksilit.
  • Rjavi premog- vsebuje do 77% ogljika in do 60% vode.
  • Črni premog- proces njegovega poogljevanja je daljši kot pri rjavem premogu. Vsebuje od 77% do 93% ogljika in do 15% vode. Prvotna oblika rastline in njena notranja zgradba sta pri tem običajno zelo spremenjeni in celo uničeni.
  • Antracit- je premog z največjo stopnjo pooglenelosti, vsebuje nad 93% ogljika in manj kot 4% vode ter je drobljiv, neporozen, z običajno nerazločno strukturo prvotne rastline.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]