Poljski koridor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Poljski koridor (nemško Polnischer Korridor, poljsko Korytarz polski) je bilo območje na skrajnem severu sedanje Poljske, ki je obstajalo med letoma 1920 in 1939. Meje območja so bile določene v Versajski mirovni pogodbi. Kljub temu, da Poljska ni hotela ugoditi njegovi zahtevi, je Hitler to območje leta 1939 priključil k Nemčiji.

Območje je nastalo po prvi svetovni vojni, ko so tri poljska območja, okupirana s strani Prusije, Avstrije in Rusije, po 123 letih spet zedinila v neodvisno Drugo poljsko republiko. V ponovno nastalo državo je bil vključen tudi pretežno s Kašubi in Poljaki naseljen pas ozemlja zahodno in južno od Gdanska, tako da je ostala Vzhodna Prusija teritorialno ločena od preostale Nemčije. Ta pas ozemlja med Nemčijo in Vzhodno Prusijo, ki je postal znan kot »poljski koridor«, je bil širok od najmanj 30 do največ 200 kilometrov, a je Poljski omogočil dostop do Baltskega morja. Del poljskega koridorja je bil tudi Helski polotok, ki leži severno od Gdanska in je imel strateški pomen. Gdansk je imel status svobodnega mesta ter ni pripadal ne Nemčiji ne Poljski. Poljski koridor je postal predmet spora, potem ko se je Tretji rajh okrepil in začel postavljati ozemeljske zahteve. Nazadnje je nemška vojska septembra 1939 sprožila invazijo na Poljsko in prevzela oblast nad območjem.