Pokovka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pokovka

Pokovka ali koruza pokovka (angleško popcorn) je vrsta koruze, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo. Kot taka so v zahodnem svetu priljubljen prigrizek in jih imenujemo tudi kokice. Da bi dobili izboljšan pridelek pokovke, vzgajajo posebne varietete koruze, sorta Zea mays subsp. mays.

Pokanje[uredi | uredi kodo]

Koruzna zrna so obdana s čvrsto ovojnico, notranjost pa predstavlja škrob z vezano vodo. Če zrna segrejemo nad 250 °C, voda v notranjosti preide iz tekočega v plinasto stanje. Tlak v zrnu se zelo poveča, saj para zavzema veliko večjo prostornino kot tekoča voda. Čeprav ima voda vrelišče pri 100 °C, se zaradi visokega tlaka v zrnu uplini šele pri okoli 250 °C. Tedaj zaradi hipnega porasta tlaka ovojnica zrna poči in zaradi nadtlaka in visoke temperature zmehčan škrob se začne hitro raztezati. Trenutkoma se ohladi in strdi v penasti obliki, značilni za pokovko.

Pokovka in zdravje[uredi | uredi kodo]

Pokovka vsebuje veliko vlaknin in malo kalorij. Vsebuje vitamina B1 in B2 ter kalij. Ne vsebuje natrija in sladkorja. Sama koruza ne vsebuje maščob, vendar pa se pokovka pripravlja s segrevanjem na olju in se na koncu priprave posoli. Z zdravstvenega vidika je priporočljiva uporaba majhnih količin maščob in soli.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Pokovka izvira iz Amerike, vendar ni znano, kdaj so jo prvič začeli pripravljati. Znano je, da so pokovko ameriški staroselci uporabljali že pred prihodom Krištofa Kolumba.[1] Leta 1948 so v votlinah blizu Nove Mehike odkrili 5600 let staro klasje pokovke.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 *Zgodovina pokovke (v angleščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini