Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt Taksonomija

Taksoni

Na :en imajo novejši, uporabniku prijaznejši sistem taksonomskih škatel. Morda ga uvedemo tudi mi in sistematiziramo biološke članke? lp, --matijap | pogovor 17:12, 24 maj 2005 (CEST)

Ravno to sem želel tudi sam vprašati. Vendar ne podpiram najbolj tega njihovega sistema. Sprehodi se malo po različnih wikipedijah pri bioloških vrstah in boš videl, da je cel mali nered v navideznem redu. No, vsaj meni se tako zdi. S temi predlogami se PMSM ne da bolj sistematizirati tega področja. Način s tabelami wiki se mi zdi prožnejši/fleksibilnejši (če kdo ne razume domačih besed). Sam nekako nimam volje sprehajati se po strani, kjer je ta 'nov' način opisan na en:. Podpiram pa ga, če zna kdo malo natančneje pojasniti kaj naj bi sploh bilo v teh taksonih, ker wikipedije uporabljajo različne dele. No, morda je na en: najbolje razdelano, moda pa tudi ne. Nisem šolan sistematik, pa tudi težje ocenim. --xJaM 18:26, 24 maj 2005 (CEST)

Lahko pa se lotimo tega sistema, vseeno, ja. Kot sem zgoraj zapisal PMSM ni velika razlika med sistemom s tabelami wiki in s predlogami. Pa tudi mogočna tehnika kopiraj/prilepi nam vseskozi lepo pomaga. Drugače pa smo že tudi občine opremili s predlogami in še kaj. --xJaM 18:43, 24 maj 2005 (CEST)

Tehnika kopiraj/prilepi (in preglednost ter posledično lažje delo s stranjo) je bila tudi pri meni glavni razlog za predlog. Torej naredimo nove predloge? --matijap | pogovor 20:30, 24 maj 2005 (CEST)

Lahko ja. Predlagam pa, da se najprej še malo dogovorimo, oziroma, da vsaj dosežemo zastavljen cilj, da bodo predloge v prvi vrsti preglednejše, in tudi da bodo prožnejše. Za začetek bi bilo dobro dopolniti to stran s podstranjo te angleške strani (taxoboxes et al). Lahko pomagam, vendar me ob takšnem delu na cedilu pustijo nervi, verjetno zaradi tega ker sem 'picajzlar', kar pač to pomeni. Ravno sem se prebil skozi kraljestva in na tej strani je tudi kar precej 'solate' (vendar solata ni mišljena v slabem pomenu besede). --xJaM 22:19, 24 maj 2005 (CEST)

Delno so mi že tam odgovorili na to kar me muči s predlogami. (Ja, saj, malo je treba prebrati - če se ti ljubi in če imaš čas). Citiram (lahko tudi prevedem, če je potreba):

For instance, consider the taxobox shown at right. For most readers, just including the major ranks would be more than enough information, but the subfamily and tribe may provide some insight to those interested in the relationships between different ants. On the other hand, adding things like domain Eukaryota, subkingdom Protostomia, subphylum Hexapoda, and so forth is mostly useless since they tend to be unstable and, depending on how much biology the reader has seen, will either be completely obvious or completely obscure.

--xJaM 22:21, 24 maj 2005 (CEST)

Aja, še naslednje. Kot tretjo stvar je dobro tudi razmisliti, da bo ta novi sistem, vzdržal vsaj nekaj časa. Recimo vsaj tri leta - tako kot je vzdržal trenutni, čeprav se mi zdi, da smo ga že 'prebekslavali' iz 'plain' HTML-jevskega ipd. --xJaM 22:23, 24 maj 2005 (CEST)

Uf, tole je pa kar zamudno, ker je treba popravljati na Hadžijev sistem ... Jani, hvala za popravke. Upam, da je sedaj slog predlog OK. Morda bi bilo res potrebno zbrati smernice za taksonomske škatle v kakem kratkem članku - nič posebnega, osnovna oblika in seznam vseh predlog, pa barve okenc, ... Morda se lotim za vikend ali pa malo kasneje. V prevelike detajle tudi sam ne bi hodil - pa saj je verjetno dotlej, ko bomo imeli članke o podredih in podvrstah mravelj, še kar dolgo ... :) lp, --matijap | pogovor 16:09, 25 maj 2005 (CEST)

Ja, zamudno gor ali dol. Mene čakajo ptice, ker so narejeni že članki o skoraj vseh redovih. Če (sva) se odločila, da bomo pisali po novem, morava pač prek tega hriba. Ko sem naredil osnovne predloge, so mi postale kar všeč. Tudi sam se bom lotil te strani. Če boš ti prvi, boš, če ne pa bom jaz ali kdo drug.

Se strinjam glede velikih podrobnosti. To se da sproti urediti. Kot sem zapisal pri pogovorni strani o predlogi {{Domain}}, bom kar tukaj začel z vprašanji. Mene je ta nov sistem v začetku motil, ker so potem lahko taksonomke različne in ne enakovredne, oziroma ne vsebujejo enakega števila elementov, če se izrazim v slogu matematičnih množic. Gornji stavek, ki sem ga navedel pa pravi, da niso potrebne vse sistematske enote - razen osnovnih in tam (to pa je verjetno bolj ali manj subjektivno) kjer je to zanimivo ipd.

• Ne morem se odločiti glede sloga zapisa pod slikami. Do sedaj sem pisal

Bedfordov ploski črv
Pseudobiceros bedfordi

Možnosti je še nekaj:

Bedfordov ploski črv Pseudobiceros bedfordi

Bedfordov ploski črv (Pseudobiceros bedfordi)

Bedfordov ploski črv, Pseudobiceros bedfordi

Bedfordov ploski črv
(Pseudobiceros bedfordi)

...

• Pri latinskem imenu, ki se nanaša na nosilno geslo latinsko ime zapišemo še krepko

Ploski črvi
Platyhelminthes

• Vidim, da velikokrat pišejo ukaz <br /> ali <br/>. Kako se sploh ta ukaz razlikuje od znanega <br>? Ali gre tu morda za nekaj kot <br>freeallmemory/...?
• Slikice so velikosti 225 px. Lahko so tudi drugačne, dobro pa bi bilo, če bi bile enake, če je možno. Recimo od 200 do nekje 250 px.
• Pri navajanju družin, razredov, vrst čisto spodaj me moti, da je besedilo čisto levo. Kako to najelegantneje rešiti? Z <br/> je najlažje...

Wikipedija:Taksonomija bi bilo kar v redu. Sem pogledal pošto, ja. --xJaM 16:48, 25 maj 2005 (CEST)

Glede sloga zapisa pod slikami - meni je nekako najbolj všeč zadnji, če ti je kaj v pomoč ... Mislim, da je <br /> XHTML različica - kaj več pa ti bo moral povedati kdo drug. ;) --matijap | pogovor 23:37, 25 maj 2005 (CEST)

Mi je v pomoč - seveda. Sedaj, ko vstavljamo taksonomke po novem lahko potem popazimo še na to. V redu, bom privzel zadnji slog - torej 1. slovensko ime (pokončno) brejk 2. latinsko znan. ime ležeče v oklepajih. To uzakonimo in, če bo kdo pisal drugače, ga nabutamo. Ali se zna kdaj zgoditi, da pri vrstah ne bo slovenskega imena? Za druge sistematske enote vem, da vedno ne obstajajo - in kako potem? Ali bo latinsko ime še vedno v oklepaju? Hvala za pomoč! --xJaM 00:03, 26 maj 2005 (CEST)

Aa, lapsus. Mislil sem prvi! Potem odpadejo tudi težave z oklepaji ... Seveda pa ni obvezujoče. lp, --matijap | pogovor 21:28, 26 maj 2005 (CEST)

Pri slikah sem zapazil še eno 'varianto' - zanemarijo argument caption in pišejo kot thumb, tako da je možnosti kar nekaj. Dodati je potrebno tudi argument center, drugače slika ni 'centrirana' in ostaja levi rob. Na primer:

bla bla

PMSM je tukaj malo preveč črt. --matijap | pogovor 10:55, 4 jun. 2005 (CEST)

Dodatki k taksonom

Pri etiopskem kozorogu sem dodal karto bivališča. Na Wikimedijinem skladišču jih je že veliko naloženih (Animal habitat maps, Bird habitat maps). Morda bi to lahko dodali spodaj v predlogo. --xJaM 03:45, 3 jun. 2005 (CEST)

Ja, seveda. Jaz bi dal čisto spodaj. --matijap | pogovor 10:55, 4 jun. 2005 (CEST)

Skladnja ukazov

Matija, ali bomo pisali podvezaje (_) pri ukazih.? (Taxobox_begin ali Taxobox begin?) Trenutno jih vzorci ukazov nimajo. --xJaM 01:05, 3 jun. 2005 (CEST)

Hm, ali ni pravzaprav vseeno? Jaz sem kopiral iz angleškega članka o taksonomskih škatlah ... --matijap | pogovor 10:55, 4 jun. 2005 (CEST)

Ja, menda je sedaj vseeno - le vprašam, ker sem pač bolj starejša 'šola' uporabe računalnikov, tedaj pa ni bilo vseeno. Iz C-ja sem večinoma navajen, da jih pišem - neka_fina_funkcija( ... ), ker je seveda brez razlika. Pa tudi na en: sem nekje videl s podvezaji, nekje (verjetno, kasneje) pa brez. Hvala za odgovore. --xJaM 21:34, 4 jun. 2005 (CEST)

Še ena o taksonomiji

V zadnjem tednu sta se pojavili dve vprašanji na isto temo, zato sem pogovor prestavil sem, na stran, ki je bolj brana (čeprav bi bolj sodil pod taksonomijo). Gre za to, da se razjasni, kako poimenovati članke o rastlinah ali živalih (začetek glejte pod Agrumi zgoraj).

En del je iz Matijeve pogovorne strani:

Stvar presega moje skromne moči. Postavil sem vljudno vprašanje za pomoč, v odgovor dobim enostavno brisanje. Naj ostanejo članki taki, kot pač so, z vsemi netočnimi podatki vred. Se bo že nekoč pojavil kak izvedenec, ki bo vse lepo uredil. Pozdrav. --IzTrsta 10:40, 15 januar 2006 (CET)

Te dni sem bolj slabo spremljal dogajanje. O katerem brisanju je govora (kateri članek)? --romanm (pogovor) 11:05, 15 januar 2006 (CET)

Tržačan. Kdo in zakaj ti je brisal članke in katere? Nekako domnevam da Klemen. Prosim povej kaj več, in predvsem piši kot dekle po 10 letih samostanske šole - to ni moja zahteva. --Janez Novak 13:19, 15 januar 2006 (CET)

Obljubim, da ti bom pomagal pri taksonomiji, takoj ko bom imel čas. Upaj na slabo vreme. Tudi sam te prosim, da poveš kaj več o brisanju. lp, --matijap | pogovor 19:16, 15 januar 2006 (CET)

Hvala za razumevanje. Ne skakajte vsi po luftu, ko se omenja brisanje – v mojem primeru ni bilo tako hudo. Recimo, da se gre le za neolikan poseg, pa amen. Če mi boš, matijap, utegnil malo pomagati s taksonomskimi škatlami, bom pa spet vzel v roke zapiske, ki sem jih davi klavrno spravil na dno predala. --IzTrsta 21:41, 15 januar 2006 (CET)

Neolikanost je na Wikipediji strogo prepovedana, Vsi se moramo obnašati kakor dekleta po 10 letih samostanske šole. Še besede, ki so vsaj malo nevljkudne so prepovedane. Kaj šele samovoljno brisanje (to domnevam da je bilo). Tržačan povej prosim kaj je bilo in se ne obnaćaj kot preplašena prodajalka pri Merkatorju (oziroma Standi - če sem iz spomina prav napisal).--Janez Novak 21:49, 15 januar 2006 (CET)

V članek o agrumih sem spet vrnil latinska imena. Upam, da v splošno zadovoljstvo. --romanm (pogovor) 21:52, 15 januar 2006 (CET)

Janez, imel si prav ... Mislim, da bi se nekateri počasi morali začeti zavedati, da Wikipedija (še) ni nikogaršnji fevd. lp, --matijap | pogovor 22:17, 15 januar 2006 (CET)

Moje »fevdalno« urejanje -> spremenil sem naslove člankov iz Citrus x aurantifolia (limeta) v limeta. Isto mu je že predhodno svetoval Tone [1], a kot kaže IzTrsta, je Citrus x aurantifolia (limeta) običajno ime; da ne govorim o dejstvu, da imamo že obstoječe članke (limeta). Če to velja za fevdalno obnašanje... LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 22:24, 15 januar 2006 (CET)

Ni bil moj namen, da dvignem afero, in tudi ni prav, da obremenjujemo pogovorno stran Matiji. Zato sem se obnašal kot prodajalke, ki jih je Janez spoznal pri Merkatorju (mmg, Stande že nekaj let ni več), sedaj pa bom povedal svoje. Na moje vprašanje sta se odzvala samo Tone in Janez, a dva glasova nista merodajna za odločitev, ki bo vplivala na vse bodoče članke o rastlinah. Pričakoval sem še drugih mnenj in to bi bil moral podati Klemen. Namesto tega je raje popravil tekst, kot je smatral, da je pravilno: to je neolikano. Ni govora o fevdih in brigadah, je samo neolikano in pri svojih 64 letih sem se navadil, da ne jemljem v poštev neolikanih ljudi, temveč se enostavno umaknem iz pozorišča. Vsa stvar bi se lahko tukaj končala in vsi bi živeli v sreči in zadovoljstvu še sto let (kot v pravljicah). Pa me je čisto nepričakovano Matija poklical nazaj. Poglejmo torej, za kaj pravzaprav gre.

Rastline so povsod po svetu in vsak jim da svoje ime, zato sem mislil, da bi bilo dobro, če se zadevni članki predstavijo s strokovnim imenom, stran z domačim imenom bi pa dobila redirekt. To prav zaradi tega, ponavljam, ker ima vsaka vas svoj glas. Tonetov nasvet se mi ni zdel uporaben, ker (1) ni sistematičen in (2) ker ni lahko določiti, katera imena so bolj znana ali udomačena. Pa vendar bi bili lahko o tem debatirali, a debata se ni razvila. Če mi je nekdo nekaj svetoval, to ne pomeni, da se moram nasveta držati. Ker ni bilo drugih odzivov, sem razumel, de je stvar postranske važnosti, in sem šel po svoji pameti naprej. Strokovno ime seveda ni običajno ime, a tudi limeta ni običajno ime, saj je pri nas malone neznana. Razen tega, obstoječe članke sem nameraval obdelati, ko bi si bil na jasnem o postopku. Toliko o tem.

Pa ne morem si kaj, da ne bi pripomnil še nekaj malega – in svečano obljubljam, da o tem ne bom več spregovoril. Če koga zbada v nos, da se je pritepel med slovenske strani zamejec, naj to odkrito pove na moji pogovorni strani ali po e-pošti. Če nosim kako drugo krivdo, naj me opomne, da bom po svojih močeh popravil. Naj mi ne meče polen pod noge.

Če kdo želi dalje debatirati o teh nesrečnih agrumih, prosim prenesite debato na bolj umestno stran; če debata ni potrebna, prosim nehajmo z zbadanjem in lotimo se dela. --IzTrsta 12:13, 16 januar 2006 (CET)

Niti slučajno ni problem tvoj zamejski izvor, vsak avtor tvornih prispevkov je dobrodošel! Prispevki drugih so (večinoma) mišljeni dobronamerno. Včasih je problem njihova utemeljitev, še zlasti kadar gre za brisanje (dela) vsebine, tega pač nima smisla označiti pri povzetku kot slog. Za imena agrumov so seveda potrebna "domača" in znanstvena, z ustreznimi preusmeritvami. --AndrejJ (pog., prisp.) 12:20, 16 januar 2006 (CET)

Glede mojega urejanja: ravnal sem v skladu s Dogovorih o poimenovanjih, ki pravi: »V naslovih uporabljajte slovenska imena pojmov, če obstajajo« in »Za naslov članka uporabite najbolj pogosto ime, ki še ni dvoumno«. Glede na dejstvo, da imamo vse članke iz sistematike poimenovane s slovenskimi imeni, kjer jih imamo, je to poenotenje z ostalimi članki. Janez je začel članek o Limeti, ki je v skladu s Dogovori. Ne vidim, kako je neolikano, da se držimo pravil in smernic. Poleg tega tudi WikiProjekt Taksonomija določa, da je naslov slovensko ime, medtem ko se znanstveno ime omeni takoj za slovenskim, ampak šele v članku. Moja edina napaka, kot jo jaz vidim, da sem poleg preimenovanja naslovov člankov, hkrati izbrisal tudi znanstvena imena, kar pa je Roman že popravil; ki MMG ni vrnil naslove člankov v prvotno stanje, ampak je pustil v mojem slogu, kar pomeni, da se s takim poimenovanjem strinja. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 12:32, 16 januar 2006 (CET)

Roman ni popravil v tvojem slogu, popravil je slovensko ime z notranjo povezavo in v oklepaju pustil latinsko ime. Res pa velja tako urejanje pojasniti vsaj v povzetku, ker je oznaka slog hudo preširoka. --AndrejJ (pog., prisp.) 12:42, 16 januar 2006 (CET)

Drudi del pa s Klemnove: Kot prvo, v svojo obrambo recem, da sem se cist frisna, kot drugo pa, da sem biologinja :) Torej... zelim upostevati tvojo pripombo, ampak... Galebi (Laridae) so druzina, v naslovu clanka pa je zgolj Galeb?!, jaz sem zato spodaj, kjer so nasteti rodovi, vnesla link na rod Galeb (Larus). Zdaj pa vprasanje: a naj ima zdaj vsaka vrsta npr. Larus ridibundus svoj clanek ali lahko zgolj nastejem vrste v okviru tega rodu? Imas kak nasvet v rokavu, ker tega zagotovo ni v tistih wiki-priporocilih. Hvala Nisana 01:40, 16 januar 2006 (CET)

Glede naslova Galeb vs. Galebi: sem popravil, zdaj je na Galebi. Glede člankov: tudi velja smernica, da v primeru, če obstaja dovolj gradiva za samostojni članek, se ga napiše. Tako lahko npr. pri Larusu napišeš krajše opise vrst, potem na na samem članku o vrsti dodaš več besedila. Poleg tega bi te rad opozoril, da članke začneš v smislu: '''Geslo'''' je nekaj, kar je tisto... in da zajemaš splošno znanje glede gesla (npr. Larus) in da ni omejeno samo na Slovenijo. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 10:39, 16 januar 2006 (CET)

Dajmo dokončno sprejeti smernice, da ne bo zmešnjav v naprej. Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija ima sicer že precej razdelan pristop, vendar pa še ne piše eksplicitno, kako poimenovati članke, kjer bi se lahko pojavil dvom. Zato predlagam:

• če je rastlina/žival splošno znana (npr. pomaranča ali zelena rega...) se uporabi znano ime, naredi se preusmeritev iz latinskega (namreč, laični uporabnik bo pomarančo iskal pod pomarančo, ne kot citrus×nekaj)
• ko gre za članek npr. galeb, kjer so galebi tudi skupina (red?), se za vsako vrsto naredi ustrezni članek (npr. rumenonogi galeb), v članku galeb pa se govori o redu.
• če ni splošno znanega slovenskega imena (verjetno za kakšne tropske vrste...), se uporabi latinsko ime.

Seveda se na začetku članka našteje vsa poimenovanja. Predlogi, dopolnitve, komentarji?

LP --Tone 13:37, 16 januar 2006 (CET)

Glede tvojega drugega predloga: bolje bi bilo, da je naslov članka v množini, ko gre za red/družino/rod/... (torej Galebi in ne Galeb), medtem ko se posamezne vrste naslovi v ednini (npr. kočevski ris). O tem je govorila že Nisana in tudi večino takih člankov je že v množini. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 13:42, 16 januar 2006 (CET)

Res je, a zadostuje Galebi ali bi bilo treba Galebi (red)? Mislim, da niti ni treba dodajati taksonomske kategorije, če je enoličen pomen. LP --Tone 13:51, 16 januar 2006 (CET)

V kolikor obstaja le ena sistematska enota z nekim imenom, PMM ni potrebno pisati vrste enote v oklepaju. Če jih je več, pa je to seveda nujno.

Glede Klemnovega urejanja: moja ost je letela na popolno odstranitev znanstvenega poimenovanja, ne na zamenjavo povezav. Tudi o pisanju znanstvenih imen poleg slovenskih v člankih pravzaprav nimamo natančno določene smernice, vendar je zaenkrat WikiProjekt Taksonomija naravnan v smeri pisanja obeh - vendar ne le v članku, kot je ugotovil že Klemen, temveč tudi v taksonomskih škatlah. Kar se tiče mene, je sedaj v redu, pa tudi sam je ugotovil, kje je ravnal napak - če to sploh lahko trdimo. lp, --matijap | pogovor 16:03, 16 januar 2006 (CET)

Ce smem zateziti s stroko ... zadeva je dokaj zahtevna. Zato je ze v tej debati polno napakic: RED= Choradriiformes, podred= Lari, družina= Laridae = Galebi, ROD= Larus= galeb. Seveda se potem pojavi vprasanje, kaj bomo zapisali kot clanek pod Galebi (druzina) in kaj presenetljivo novega bomo podali v clanku Galeb (rod). Pa stopimo stopnicko visje na zahtevnostni lestvici... v biologiji je pomemben avtor in leto opisa druzine, se prav posebej pomembno je to pri vrstah (vsaj rastlinah), saj lahko ima ena vrsta vec razlicnih latinskih imen odvisno od tega, kdo jo je kdaj opisal. Da ne dlakocepim, se vidi pri angleski varianti Wiki, ki te podatke pripise tudi za druzine, kaj pa slovenska?! Da se vsaj delno izognemo zmedi, se je potrebno drzati tega, da so vse kategorije visje od RODA (Genus) poimenovane v mnozini. Tako bo iskalec pod geslom Galeb najdel clanek o rodu in od tu nadaljeval do vrste. Katerokoli vrsto se omenja, je potrebno obvezno pripisati latinsko poimenovanje! Je namrec endino adekvatno in omogoca uporabniku iskanje tudi na straneh v tujih jezikih, ki jih obvlada.

Glede na razmah molekularnih metod, pa lahko v prihodnje pricakujemo le se vecje kolobocije )

Za Klemna - pojasnilo zakaj nisem zacela clanka po ustaljenem redu: nisem zelela napisati clanek o galebu ampak naloziti fotke, zato sem potrebovala seznam, da bi prilepila linke. Od sedaj bom sledila tvojim napotkom. Pozdrav, Nisana 164.8.13.3 20:21, 16 januar 2006 (CET) Nisana 20:26, 16 januar 2006 (CET) Dokaz, da sem res jaz

Tu se (spet) dela manjša zmešnjava. Ker sem do sedaj (menda) največ člankov o ptičih napisal sam (pa nisem biolog, ali ornitolog) (vsi redovi ptičev imajo članke pod slovenskimi imeni, znanstvena imena pa so preusmeritve, ker pač obstajajo slovenska imena za večino znanih redov ptičev). Glede tega, o čemer je sedaj govora, smo se nekako že domenili, pa se sedaj pravi drugače. Tedaj je bilo rečeno, da, če se red in družina imenujeta enako (primeri galeb, golob, kivi, ponirek, prepeličar, itd.), se ju združi v en članek (nekaj sem jih zato združeval, vendar jih je nekaj še pod različnimi poimenovanji - enkrat kot red v množini in drugič kot družina, pa tudi v ednini). Menim, da bo imela vsaka vrsta ptiča tudi svoj članek pod slovenskim imenom, saj so tudi vrste poimenovane v slovenščini. Za rodove sicer nisem prepričan, verjetno pa so redki rodovi, ki nimajo tudi imena v slovenščini. Tako, da »Larus« načeloma ne potrebuje svojega članka, ker bi rodovi galebov lahko bili opisani v članku o galebu, oziroma o družini galebov. Tako ima tudi angleška wikipedija v tem primeru. Rod Larus in (in tudi družino Laridae) preusmerja na Gull. Imata pa vsak svoj članek podred Lari in seveda red pobrežnikov (Charadriiformes). Ena od razlik je npr. angleški članek o redu golobov (Columbiformes) in o družini golobov (Columbidae, Dove) - pri nas pa je to nekdo, ker smo pač bolj nagnjeni k zmešnjavam, pač združil pod golobi. Tako sem želel tudi sam na začetku (ločeno članki o redovih in družinah - četudi je v slovenščini enako ime za oba pojma), vendar sem se prilagodil nasvetom drugim (in sem morda celo sam združil članka o redu in družini golobov), vidim pa, da še drugi nasveti spet delajo dodatno zmešnjavo. --xJaM 21:13, 16 januar 2006 (CET)

Krepko besedilo

Večinoma se znanstveno ime na začetku zapisuje krepko in ležeče. Eleassar je nedavno pri šarenki zapisal le ležeče, kar je drugače. Če bi bilo drugače, naj se prosim popravi na projektni strani. --xJaM 10:43, 23 maj 2006 (CEST)

Če je narobe, lahko popravim. --Eleassar ^pogovor 15:28, 5 september 2006 (CEST)

Znanstveno ime

Ker vidim, da je XJaM v predlogi {{ZI}} besedo latinsko odstranil, sklepam, da je doseženo soglasje o tem, da se uporablja fraza znanstveno ime in ne znanstveno latinsko ime. V skladu s tem sem popravil navodila na projektni strani. V kolikor se kdo s tem ne strinja, naj napiše. --Eleassar ^pogovor 15:28, 5 september 2006 (CEST)

Predlogo sem popravil načeloma bolj v smislu, da bi končali pogovore o tem ter da bo volk sit in ... Drugače pa se ne strinjam in še vedno menim, da gre za znanstveno latinsko (ali pač latinizirano) ime. Morda obstaja celo več znanstvenih imen, mi pa smo ga na ta način posplošili. --xJaM 17:08, 22 september 2006 (CEST)

Hadžijeva ali novejša znanstvena sistematika?

V sodobnem času (predvsem zadnjih 25 let) je bil pri razumevanju evolucijske povezanosti organizmov dosežen velik napredek, zato je Hadžijev sistem marsikje zastarel in razvoja živih organizmov ne izraža pravilno. Menim, da bi morali to v Wikipediji upoštevati in se držati strokovno, ne pa didaktično utemeljene sistematike.

Npr. na tej strani o sistematski zoologiji lepo piše: »Napaka Hadžijevega sistema je, da preveč poenostavlja; z didaktičnega vidika je to ugodno, s strokovnega pa ne - npr. Oligomeria in Ameria ne "vzdržijo" skupaj. Ta sistem ima več slabosti kot prednosti.« 

Predlagam, da se držimo sistema, kot ga uporabljajo na en:, Wikispecies in v drugih Wikipedijah. Čeprav se od vira do vira ti podatki nekoliko razlikujejo, v splošnem povzema trenutno najbolj uveljavljeno razumevanje. --Eleassar ^pogovor 14:47, 12 september 2006 (CEST)

Na kratko, sem proti, v kolikor se ta sistem razlikuje od tistega, ki ga uporabljajo oziroma razvijajo slovenski znanstveniki, predavatelji na fakultetah in tako naprej. Če bomo delali po nekem tujem, ki ga pri nas doma nihče ne pozna/priznava, nimamo prav dosti možnosti, da bodo naše članke avtoritete jemale resno. Še vedno je PMM precej boljši Hadži kot kaj takega. Kakorkoli, rad bi pred spremembami slišal mnenje kakšnega "pravega" biologa. --matijap | pogovor 20:26, 12 september 2006 (CEST)

Vem, da so na fakultetah dodiplomcem še nedavno predavali - zdaj morda ne več, generacija profesorjev se je nedavno zamenjala - Hadžija. Vendar pa pri tem povedo, da je sicer nekoliko zastarel in ne najbolj pravilen, je pa za študente praktičen, ker je enostaven. Vprašanje je, kaj ima v Wikipediji prednost. Po mojem mnenju točnost podatkov. Glede znanstvenikov pa tudi ne verjamem, da bi mogli uporabljati čisto nekaj drugega kot preostali svet, sicer ne bi mogli sodelovati.

Sicer pa se strinjam, da je treba najprej slišati mnenje kakšnega pravega biologa (po možnosti profesorja sistematske zoologije), preden zamenjamo sistem. --Eleassar ^pogovor 22:07, 12 september 2006 (CEST)

Pisanje višjih taksonomskih enot

Predlagam, da se višje taksonomske enote od vrste in roda pišejo neležeče, ker je tako lažje kopiranje taksonomskih polj iz drugih Wikipedij. Sicer se v znanstveni literaturi te enote ponekod pišejo ležeče, drugod neležeče. --Eleassar ^pogovor 16:01, 12 september 2006 (CEST)

Ne vem, če je to smiselno, saj bi morali popravljati vse za nazaj, kar bi bilo bistveno bolj zamudno, kot ob kopiranju iz drugih WP še naprej dodajati tista ''. V kolikor se komu ljubi urediti obstoječe članke, mi je pravzaprav vseeno, čeprav menim, da taksonomsko polje v enotnem slogu izpade precej lepše. --matijap | pogovor 20:26, 12 september 2006 (CEST)

Razumem in se strinjam, da mora slog biti enoten. Sprašujem pa se, ali ne bo še več dela, če ne preidemo na neležeče pisanje, saj v slovenski Wikipediji še nismo opisali kaj dosti organizmov (manjka še okrog 1,5 mio vrst) in bo verjetno precej več dela z dodajanjem ležeče pisave pri kopiranju vseh novih člankov iz en: kot pa z odstranjevanjem pri že obstoječih. Poleg tega marsikdo, ki piše nove taksonomske članke, ne pozna dogovorov tega projekta. --Eleassar ^pogovor 16:02, 19 september 2006 (CEST)

Upam res, Eleassar, da razumeš glede poenotenega sloga. Si pa znan tudi po tem, da rad spreminjaš stvari in posledično tako nasprotuješ takšnim projektom. To, da je opisano malo organizmov in da je treba opisati vsaj še 1,5 milijona vrst, PMM ne vzdrži. Podobno je pri projektu o številih, kjer nam je slog 'opredelil' Anton in se ga v večini držimo. Le malo smo/so ga spreminjali in ne vem zakaj ne bi bilo tako tudi pri organizmih. Prosim te, da ne popravljaš (oziroma nazaj prevračaš) sprememb, ki jih človek naredi v dobri veri nekega projekta (primer pri šmarnici in še kje). Raje se pogovorimo, kolikor se lahko in bo potem delo lažje. Drugače bo zbrka na vsakem koraku - pa tudi vsiljen slog bo, če se ne zmenimo. Drugače pa se strinjam z Matijo. --xJaM 17:04, 22 september 2006 (CEST)

Ne mislim, da je treba opisati vsaj še 1,5 milijona vrst, bi si pa pmm zaslužila svoj članek vsaka od njih.

Članek šmarnica sem ustvaril tako, kot se mi je zdelo najustrezneje. Če meniš, da ni, se pogovorimo, in ne prevračajmo dela drug drugega ter si ne vsiljujmo sloga. Argumente je treba poiskati drugje in se ne le sklicevati na pravila in smernice. V zvezi s smernicami taksonomskega projekta se bo tako ali drugače treba pogovoriti še o marsičem. --Eleassar ^pogovor 18:59, 22 september 2006 (CEST)

Članek o šmarnici si ustvaril mimo projekta. Matija in sam sva vsaj naredila nekaj na projektu - zato te tudi opozarjam, da 'z lastno najustreznejšo' izbiro delaš drugače, kot si zastavljamo. Le to. Poleg tega ne upoštevaš kaj ti govorim, saj si moje dobro početje (beri: zadnje slogovne popravke glede na msernice projekta) preprosto izničil. To ni lepo in škoda je jemati energijo sodelavcem ali ne. Ali ni jasno, da glede na projekt ni ustrezno? Vedno se moramo (po tvojem) nekaj pogovarjati in dogovarjati v nedogled. Zakaj pa se drugi kar dobro razumemo in znamo nekaj skupnega narediti? --xJaM 19:35, 22 september 2006 (CEST)

Ja, veliko se je treba pogovarjati, če hočemo najti čim bolj ustrezne rešitve in delovati usklajeno. Brez dvoma se tudi jaz z ostalimi kar dobro razumem in znam narediti nekaj skupnega z njimi. O tem, kdo komu jemlje energijo, ne bi razpravljal. --Eleassar ^pogovor 12:19, 25 september 2006 (CEST)

Sistematska zoologija

Prosim za komentar glede sistematike. Hvala. --Eleassar ^pogovor 14:56, 12 september 2006 (CEST)

Prosim tudi glede za mnenje glede sloga npr. lisice in položaj imena. Mislim, da ima tak slog več prednosti:

• znanstvena imena so enotna in nedvoumna in imajo zato prednost
• številne sistematske enote sploh nimajo slovenskega imena (prim. Limona)

Zato mislim, da bi morali navajati najprej znanstveno ime in šele potem slovenski prevod, kjer obstaja. S tem dosežemo večjo preglednost, poenotenost in tudi estetsko se mi zdi boljše. Ne pa tako, kot je bilo pri limoni prej. Malo latinsko, malo slovensko ...

Mislim pa tudi, da bi morali pisati slovenska imena neležeče - ležeče je v splošnem prihranjeno za znanstvena imena. --Eleassar ^pogovor 19:24, 21 september 2006 (CEST)

Prosim, če se o tem razpravlja na projektnih straneh. Nemška wp ima npr. pri lisici ravno obratno, pa kot pomnim, tudi drugod. Upam tudi, da veš Eleassar da delaš zbrko - če boš sam uredil 1,5 milijona vrst, si heroj, drugače pa 'bluziš' in boš verjetno spet nekaj pogruntal, da bomo glasovali ali pa nekaj 'uzakonili'. Ne maram ljudi, ki bi kar naprej nekaj spreminjali, le zaradi sprememb samih. Upam tudi, da ti ne spadaš v to kategorijo. Na sistematiki je bilo narejeno že veliko, in to s strani neprofesionalcev. Občasna in naključna spreminjanja ne pripomorejo kaj dosti k samemu projektu. Slovenščini dam vsekakor prednost, in verjamem, da bi se s tem strinjali biologi. --xJaM 16:30, 22 september 2006 (CEST)

Problem je, da nimamo povsod slovenskega imena, in tudi biologi dajejo prednost latinščini (oz. latiniziranim imenom), ker ni dvoumna. Poglej, koliko različnih ljudskih imen ima šmarnica; latinsko pa samo eno. Ne gre mi za spreminjanje zaradi sprememb samih, ampak ker se mi zdi predlagani slog preprosto bolj pregleden in dosleden. --Eleassar ^pogovor 18:55, 22 september 2006 (CEST)

Razumem problem. Ko sem delal na ptičih, sem videl, da zna tudi latinščina biti tako ali drugače zelo dvoumna. Seveda je to pač slučaj pri nekaterih bolj eksotičnih vrstah. Ali to govoriš na pamet, da dajejo slovenski biologi prednost latinščini? To se mi zdi malo sumljivo. Vsaj za ptiče ti lahko zagotovim, da je slovenščina dovolj močna, in lahko popolnoma poimensko opiše prav vsakega ptiča na planetu Zemlja. Ne vem zakaj slovenščina ne bi zmogla opisati tudi vse preostale vrste, ki živijo, so živele ali pa bodo morda še živele na Zemlji. In še: ljudska imena bi opisoval kasneje in ne že v uvodu (kot npr. pri šmarnici - saj sem že popravil, pa kaj ...). --xJaM 19:42, 22 september 2006 (CEST)

Res je, da bi lahko opisali tudi vse preostale vrste s slovenskimi imeni, vendar ni v domeni Wikipedije postavljati nove sisteme poimenovanj (in tudi ne bi bilo večje koristi od uporabe imen, ki jih druga strokovna literatura ne uporablja).

Sicer pa ne govorim na pamet. Učbenik Biologija 4 in 5, Raznolikost živih bitij, avtor Andrej Podobnik, str.14-15, pravi takole: »Če je hotel posameznik izkušnje s temi organizmi posredovati drugim, je moral živa bitja poimenovati. Tako so nastala zanje številna ljudska imena. Ta imena so del bogastva jezika, pri sporazumevanju pa nas včasih puščajo na cedilu. Tako se že na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, na različnih območjih za nekatere vrste uporabljajo različna imena ali pa uporabljajo na različnih področjih isto ime za različne vrste. ... (sledi opis poimenovanja po Linnéju) ... Opisani način poimenovanja vrst imenujemo dvočlensko (dvojno) poimenovanje in je v znanstvenem svetu splošno sprejet in uporabljan. V znanstvenem imenu navadne breze je torej Betula ime rodu, pendula pa vrstni pridevek. Znanstveno ime človeške vrste je misleči človek (Homo sapiens). Tudi višje sistematske skupine imajo latinska ali latinizirana imena. Imena nekaterih sistematskih kategorij imajo značilne končnice.«

--Eleassar ^pogovor 13:50, 25 september 2006 (CEST)

Značilen primer pri pticah je npr. srebrni galeb. Če ne uporabljamo latinskih imen, lahko pride do zmede, ker je srebrni galeb Larus argentatus, silver gull pa Larus novaehollandiae. Ali pa čuk (Athene noctua) in veliki skovik (Otus scops), ki jih v naših krajih tako pogosto zamenjujejo. --Eleassar ^pogovor 13:57, 27 september 2006 (CEST)

Skopirano iz Uporabniški pogovor:Eleassar. --Eleassar ^pogovor 12:52, 26 oktober 2006 (CEST)

Tudi jaz se pridružujem Matiji in te sprašujem enako kot on. Ne strinjam se s tem kar navajaš. Poglej si še kakšno drugo taksonomko kot le angleško in boš lahko videl, da niso latinska imena tako v ospredju. Se mi zdi, da ni kaj dosti pomagalo, da si se vpisal na projekt o bioloških vrstah. Meni osebno s takšnim hermetičnim delom odvračaš voljo do dela in vse manj rad delam tukaj - kar je zelo žalostno, saj je Wikipedija kot takšna zelo dobro zastavljena. Upam, da se zavedaš svojih dejanj. Od vsepovsod vlečeš nekakšne čudne argumente in trdiš, da so boljši, popolnejši in kaj jaz vem kakšni vse. Podobno sem videl, da si se lotil predlog o meglicah in tudi tam naredil agadir. Vendar ne bom nič rekel. Delaj kakor hočeš, ker je očitno, da se ne boš spremenil in verjetno ne boš upošteval pripombe drugih sodelavcev. --xJaM 00:19, 26 oktober 2006 (CEST)

Poglej si npr. bolgarsko taksonomko pevcev Врабчоподобни in nemško Sperlingsvögel, ki imata domače ime in latinsko; pa še rusko Воробьинообразные, ki ima le domača imena. Ne vem zakaj bi bile slovenske taksonomke tako zelo vezane na latinizirana imena (kot ti je že povedal Matija) in tudi ne vem zakaj lahko Nemci ali Bolgari 'delajo' težje taksonomke in ne lažje, kot ti praviš - mi pa ne? --xJaM 00:26, 26 oktober 2006 (CEST)

Enako se strinjam z Matijo o uporabnosti latiniziranih imen v taksonomiji za splošno rabo. Vsekakor sem za red in natančnost. Vendar, kot Wikipedija ni slovar ipd, tudi ni priročnik za študente biologije, temveč le in edino le (sicer malo izpopolnjena spletna) splošna enciklopedija. Imej to v vidu. Sicer pa - kaj bi to... Tako ali tako govorim v prazno. --xJaM 00:39, 26 oktober 2006 (CEST)

Imena taksonomskih enot so sprejeta z znanstvenim dogovorom in so latinska oz. latinizirana. Določanje poimenovanja taksonomskih enot je v domeni raznih strokovnih teles, ne pa Matije (z njmi sem se že pogovoril), nemške ali bolgarske Wikipedije. Zgled je npr. http://www.iczn.org/iczn/index.jsp. To so resne reference, ne pa argumenti iz rokava. Skratka, taksonomska imena, ki kaj štejejo, so znanstvena imena. Malo višje sem navedel tudi vir, ki to potrjuje in razloži, zakaj, lahko pa še kakega, če je treba.

Zgoraj sem jasno navedel tudi ostale prednosti pisanja uradno dogovorjenih znanstvenih imen v taksonomkah na predlagani način (preglednost, doslednost, brez neologizmov idr.). Pogledal sem si tudi taksonomke za članek Ptiči (Aves) po drugih Wikipedijah in vidim, da imajo tudi drugje pretežno narejeno tako, kot predlagam, ali celo samo latinska imena (npr. tudi fr:, it: idr.). --Eleassar ^pogovor 12:52, 26 oktober 2006 (CEST)

Kot sem zapisal zgoraj, ne upoštevaš (in ne boš upošteval) mnenja drugih uporabnikov. Zdaj pa delaj če lahko. Samo latinska imena so sploh slaba rešitev. Za naše razmere ima slovenski jezik prednost, pa govori kar hočeš. To si upam trditi. Slovenščine tukaj ne moreš obsojati preprostega neologizma. To je višek predrznosti. Skopiral bi lahko tudi celotni pogovor. Kajti Matija zna lepo argumentirati svoje misli, ti pa jih na žalost ne znaš. In ga ni treba žaliti, češ da njegovo mnenje nič ne velja. Seveda enako tudi moje. --xJaM 16:23, 26 oktober 2006 (CEST)

1. Mnenje drugih uporabnikov upoštevam, kadar je utemeljeno. Ravno pred kakšno uro sem Tonetu predlagal, da prestavi članek Saigon na Sajgon, pa je rekel, da bi rajši imeli Hošiminh in to se mi zdi zelo dobro.
2. Nikdar nisem zagovarjal samo latinskih imen. Res pa za naše razmere slovenski jezik nima prednosti pri poimenovanju taksonomskih enot v taksonomkah, pa govori, kar hočeš. Navedi kakšen vir, ne samo, da tukaj tolčeš svoje. Drugače je z naslovi člankov, kjer velja načelo najpogostejšega poimenovanja. Pri neologizmih pa sem imel v mislih nove v Wikipediji nastale slovenske prevode latinskih poimenovanj.
3. Matije nikakor ne žalim. Preprosto ni strokovnjak za taksonomijo, kot tudi jaz in ti ne. A tudi če bi bil, to ne bi nič pomenilo. V zvezi s pomenom latinščine in slovenščine štejejo samo argumenti, ki jih lahko podkrepimo z viri: preberi si Wikipedija:Preverljivost in Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja. Jaz sem jih navedel, ti pač ne, samo svoje trdiš.

--Eleassar ^pogovor 16:36, 26 oktober 2006 (CEST)

Hej, razumem to glede preverljivosti in izvirnega raziskovanja. Nič ne trdim svoje. Enačba $E=mc^{2}$ jasno kaže, da sta masa in energija prek svetlobe povezani. Vemo kdo jo je izpeljal in zapisal. Kaj pa taksonomke na wikipediji? Morda si taksonomke vzel preresno - kaj vem. Kakšen vir ti naj navedem? Saj ti je že Matija povedal kako je s tem v drugih slovenskih enciklopedija in to. Ali lahko najdem še kakšno slovensko wikipedijo? Ko tebe še ni bilo tukaj, smo začeli pisati taksonomke tako kot so večina sedaj in ni nihče hotel drugače. Kot sem spremljal, je edino Roman pisal pojme z malo (živali in to). Sedaj želiš ti vse spreminjati - proti temu sva vsaj dva. Matija ti je lepo napisal, da gre tako v nič trud drugih tukaj. Potem bo čez nekaj časa prišel Eleassar 2 ali 3, in bo spet želel drugače. Sam nič ne vidim spornega v tem, da se najprej navajajo domača imena (in nato pač neka znanstvena). --xJaM 16:53, 26 oktober 2006 (CEST)

Poglej, jaz trdim, da imajo taksonomske enote latinska ali latinizirana znanstvena imena, ki so strokovna, dosledna, nedvoumna ipd. in sem za to navedel vire. Za slovenska imena pa zgoraj jasno piše, da nas pri sporazumevanju včasih puščajo na cedilu in da so nedosledna, ker se na različnih področjih uporablja isto ime za različne vrste ipd. Torej slovenska imena, četudi se uporabljajo, niso splošno sprejeta. Sam vse to relativiziraš, virov ali sploh kakšne utemeljitve, zakaj, pa nisi navedel.

Tudi nisi utemeljil, zakaj bi bilo dobro pisati slovenska imena pred domačimi v taksonomkah, medtem ko sem jaz to lepo pojasnil in demonstriral: a) strokovnost, b) splošno uveljavljeno poimenovanje, c) preglednost, d) doslednost poimenovanja. Morda je zdaj vse skupaj neenotno, ampak to še ne pomeni, da je dosedanji sistem primernejši dolgoročno gledano. Sploh pa, Wikipedija se neprestano spreminja in ne zdi se mi prav nič narobe, če bi kdaj spet prišel kdo, ki bi znal stvari še izboljšati. Konec koncev: v Wikipediji ni zavezujočih odločitev. --Eleassar ^pogovor 17:23, 26 oktober 2006 (CEST)

Tega v zvezi z domačimi imeni ne razumem. Torej trdiš, da slovenski biologi ne uporabljajo sprejetih domačih imen? (Jaz načeloma tega ne vem, vendar menim da jih uporabljajo). Ali ni razlika med domačim imenom (sprejetim) in ljudskim imenom? Za ptiče sem navedel vire, in tam je slovenščina enakopravno zastopana poleg latinščine in angleščine. Kaj pa je to tako težko imenovati neko stvar, ki je imenovana v latinščini z drugim jezikom? V različnih jezikih so vrste pač različno poimenovane. In če uporabljaš domača imena (privzeta in enolično določena), pač potrebuješ še nek slovar, ki ti prevaja sem in tja. Ali si s tem manj strokoven, splošen, pregleden in/ali dosleden? PMM ne. Tebi pač tako ustreza. Kaj ne utemeljujem? Saj sva ti z Matijo pojasnila kako je s tem v enciklopedijah. Zakaj bi navajal kakšne vire. Zame je ena odlična knjiga, kjer so izbrani podatki, dovolj - in njen vir sem navedel v članku (ptič). Kaj še hočeš? Ornitologi pa so PMSM dovolj natančni in dosledni, da jih lahko posnemajo tudi drugi biologi, pa tudi wikipedisti. Ti pa si očitno pametnejši od naših ornitologov. In še, sam gledam na taksonomke kot na neke vrste slovar in osnovno informacijo, ne pa na 1000% referenco, kar je že rečeno. Prvo kot prvo, je dobro najprej pisati slovenska imena, ker je to slovenska wikipedija, ne pa zbirka znanstvenih člankov. Meni nisi nič demonstriral - taksonomke v tvoji obliki so zame manj informativne kot tvoje in to ti poskušam dopovedati. --xJaM 17:42, 26 oktober 2006 (CEST)

Romanov slog je, kot sem omenil, npr na razhudniki. --xJaM 18:02, 26 oktober 2006 (CEST)

Kot kaže, smo vsi nekako podali svoje poglede in argumente, ki pa, ker se očitno močno razhajajo, ne morejo voditi do nekega primernega soglasja. Upam, da se bo oglasil še kdo, sicer pa ne vem, kaj bomo. --matijap ^(p) 21:54, 26 oktober 2006 (CEST)

Sicer še nisem povedal vsega, kar sem želel, ampak res lahko na kratko povzamemo, tako kot je povzel Matija. Drži, treba bo iskati alternative in upati še na kako mnenje. Meni se recimo zdi najpomembneje, da je pregledno prikazano, kaj je slovensko in kaj znanstveno. Poleg tega si bomo verjetno prizadevali, če hočemo doseči kdaj kako soglasje, da bodo domača in znanstvena imena videti zapisana bolj ali manj enakovredno. Za nekoliko drugačen sistem od mojega glej npr. eo:Birdoj. Desno so lahko npr. domača imena, čeprav bo morda videti nekoliko neestetsko, ker za vse organizme nimamo domačih imen, izumljati jih pa tudi ne smemo. Ali pa znanstvena, da bo lepše. O tem se bomo dogovorili pozneje, če pa nam ne bo uspelo, pa glasovanje kratka mnenjska raziskava , da vidimo, v kateri smeri se splača razmišljati. Vama splošni koncept morda ustreza? Imata kak drug alternativni predlog? --Eleassar ^pogovor 22:09, 26 oktober 2006 (CEST)

Uf, spet ena komplicirana debata. Ker se mi (pa najbrž drugim tudi) ne ljubi brati kompletne razprave, lahko na kratko povzameš bistvene probleme s taksonomkami in podaš na kupu nekaj primerov, lahko kar direktno v pogovor, brez linkov? Bo več odziva od drugih uporabnikov :-) LP --Tone 23:02, 26 oktober 2006 (CEST)

Osebno mislim, da ni pomembno, kaj je spredaj in kaj zadaj. Znansveno ali latinsko, poševno ali navpično. Samo, da je napisano jasno in vsebinsko pravilno. Sicer bi bilo lepo, če bi bile vse taksonomke enake. Bi se pa po obliki vzgledovala po nemški vikipediji, saj so Nemci že pregovorno urejeni in redoljubni. Bolj me moti sama klasifikacija, ki je za nas težavna, ker v šolah še vedno poučujejo sistem izpred 30 let. Zato bi vsebino taksonomke povzela iz en, ker se mi zdi da tam najbolj sledijo novim spoznanjem, v samem članku pa dodala Hadžijevo klasifikacijo - vsaj pri višjih skupinah. Taksonomka de:Elefanten, en:Elephant. -- Pinky 09:18, 27 oktober 2006 (CEST)

Odg. XJaMu: znanstvena imena so doslednejša in strokovnejša od domačih, tudi če so ta splošno sprejeta, saj za sprejemanje prvih obstajajo točno določena pravila, za sprejemanje drugih pa ne. Poleg tega so tudi bolj enolična, saj imamo pri domačih dostikrat isto ime za taksonomske enote različnega ranga. To razlikovanje pa je za preglednost in uporabnost taksonomk zelo pomembno.

Za zgled: kako se sistematike loteva npr. prof. dr. Tone Wraber [2]. Enako imajo znanstvena imena prednost pred slovenskimi tudi v taksonomskem učbeniku Cvetnice: kritosemenke sveta, v ilustrirani enciklopediji Rastlinski svet Evrope in v Svetovni enciklopediji živali. To so vse knjige, ki so po svojem namenu in bralstvu primerljive z nami. Torej enciklopedije.

V Leksikonu rastlinskih bogastev (Tomaž Petauer) so s slovenskih imen narejene kazalke na znanstvena imena. Avtor to pojasnjuje takole:

»Morda bo koga motilo, da mora rastlinske vrste iskati pod latinskimi namesto slovenskimi imeni. Razlogov za tak razpored je več. Vrste so razvrščene v rodove. V isti rod, ki je botanična celota, pa lahko kljub sorodnosti spadajo na videz in po uporabnosti zelo različne vrste. Tako so npr. v rodu Brasicca zelje, gorčica, cvetača, repa in oljna repica; v rodu Prunus sliva, češnja, marelica, mandelj in črni trn; v rodu Sloanum krompir, pasje zelišče, jajčevec, do nedavnega tudi paradižnik.

Povprečni bralec verjetno tudi ne pozna po imenu večine naših, zelo številnih vrst, mnoge tujerodne vrste pa sploh nimajo posebnega slovenskega imena, zato obravnavanje rastlinskih vrst pod temi imeni ne bi bila kaka prednost. In tudi v tuji literaturi je mogoče najti rastlinske vrste pod latinskimi imeni.«

Pogledal sem si tudi, zakaj so se za znanstvena imena odločili v angl. WP in piše: »to make porting between Wikipedias easier.« Torej, poleg strokovnosti in preglednosti je vprašanje tudi, kaj je bolj praktično? Trenutni sistem ali predlagani sistem?

Glede klasifikacije: vsebino bi tudi sam povzel po en:, ker se mi zdi pristransko priporočati 30 ali več let star sistem kot edini zveličavni. Namen sistematike in taksonomskih dreves je namreč prikaz sorodstvene povezanosti organizmov, pri tem pa je Hadži dostikrat zastarel, torej napačen. Je pa praktičen, zato ga v člankih lahko še vedno navajamo kot enega izmed alternativnih sistemov, in to je tudi razlog, zakaj ga na uni še vedno predavajo (oz. so ga še nedavno). --Eleassar ^pogovor 11:29, 27 oktober 2006 (CEST)

Še ena zanimiva debata je objavljena na rastline.com. --Eleassar ^pogovor 15:18, 10 november 2006 (CET)

Sesalci in živalsko kraljestvo

Lotila sem se urejanje sesalcev pa me moti živalsko kraljestvo:

• red damani (Hyracoidea) - od kje damani, pravo ime naj bi bilo Pečinarji
• red sirene (Sirenia) - pravo ime naj bi bilo Morske krave

Kako naj v Taxobox pravilno dodam fossil_range? Pinky 13:26, 27 september 2006 (CEST)

Se strinjam, prevodi so napačni oz. vsaj nestandardni in bi jih bilo treba podkrepiti z viri, če naj ostanejo. Fossil_range dodaš tako kot vse ostale parametre (za zgled glej živali). MMG, vabim te, da se vpišeš pri wikiprojektu Taksonomija. Lahko tudi izraziš svoje mnenje na pogovorni strani. --Eleassar ^pogovor 13:37, 27 september 2006 (CEST)

Žal mi ne uspe dodati fossil_range v sesalce ... očitno sem nekaj naredila narobe. Pinky 13:59, 27 september 2006 (CEST)

Odstraniti moraš zavita zaklepaja v vrstici s fossil_range. --Eleassar ^pogovor 14:03, 27 september 2006 (CEST)

Še eno vprašanje ali dve ali .... :) oz. dobrodošel bi bil kar popravek na strani Sesalci:

• Kako vključim Wikispiecies (oz. wikivrste)?
• Kako vključim Wikinovice (oz. wikivrste)?
• A bi lahko kdo naredil predlogo sesalci, tako kot je to na angleških straneh?

Pinky 12:10, 28 september 2006 (CEST)

Pa še eno o kategoriji pri kitih: Ali kiti spadajo med plavutonožce (Pinnipeda)? Jaz mislim, da ne. Mislim, da plavutonožci spadajo pod carnivore (mesojede) - kamor pa kiti ne spadajo. Pinky 13:51, 28 september 2006 (CEST)

Hvala za prelogo Eleassar -- Pinky 12:01, 29 september 2006 (CEST)

Tudi tvoja trditev o kitih drži. --Eleassar ^pogovor 18:58, 29 september 2006 (CEST)

Brezčeljustnice

Eleassar, brezčeljustnice (Agnatha) si izključil iz vretenčarjev, čeprav naj bi bil to svoj razred. Vretenčarji imajo sedaj nerangirano skupino Hyperoartia (piškurji), kam pa se uvrščajo glenavice? Ali pa je potrebno popraviti tudi članek o brezčeljustnicah... A ni dogovorjeno, da uporabljamo Hadžijev sistem? -- LP, Pinky 14:13, 5 oktober 2006 (CEST)

Menim, da ni napačna filogenetska razvrstitev v vseh ostalih virih (npr. Tree of life idr.), ampak da je Hadžijev sistem preprosto zastarel. Saj konec koncev je bil ta sistem ustvarjen pred več kot 30 leti (Hadži je umrl 1972) in od takrat je poznavanje sorodnosti organizmov silno napredovalo. Tudi mi konec koncev ne moremo in ne smemo učiti drugače, kot je splošno sprejeto v znanstvenem svetu. Bom malo pobrskal po COBISSU, da vidim, če je kaj literature na to temo na razpolago tudi v slovenščini.

Skratka, danes je pretežno uveljavljena naslednja delitev: v Chordata spada nerangirana skupina Craniata, v slednjo pa potem veji Hyperotreti (glenavice) in vertebrata (Hyperoartia, torej piškurji, in Gnathostomata, vretenčarji s čeljustjo, pa še nekaj drugih fosilnih skupin). Res pa nekateri še vedno združujejo piškurje in glenavice v Agnatha in potem naprej v ciklostome. Za podrobno razpravo glej TOL in članek Craniata. Torej, mnenja o tem, kaj je prav in kaj ne, so deljena. Če želiš, lahko članek o vretenčarjih posodobiš, tako da bo vključeval tudi Agnatha z glenavicami in piškurji, čeprav bi sam rajši še počakal. --Eleassar ^pogovor 16:01, 5 oktober 2006 (CEST)

OK, bom pospravila svoje stare zaprašene knjige nazaj na police. -- LP, Pinky 19:33, 5 oktober 2006 (CEST)

Glodavci

Ali je prav glodavci ali glodalci? Se pojavlja oboje. Kategorija Glodavci, v člankih pa običajno glodalci. -- Pinky 10:19, 17 oktober 2006 (CEST)

Tudi sam sem mislil, da so glodalci, ampak po pravopisu je bolj prav glodavci. --Eleassar ^pogovor 10:29, 17 oktober 2006 (CEST)

Prvaki

Napisala sem članek Prvaki, sedaj pa vidim, da je narejena kategorija primati. Sem med dvema kupoma sena. Dobro bi bilo, če bi bilo oboje imenovano enako ... se ne morem odločiti. -- Pinky 14:15, 20 oktober 2006 (CEST)

Sam bi napravil novo kategorijo prvaki, staro pa označil z {{briši ker|razlog}}. Če bi bilo v latinščini, bi bili primates. Ker pa je v slovenščini, predlagam prvaki. --Eleassar ^pogovor 22:19, 20 oktober 2006 (CEST)

Klasifikacija psov

skopirano iz pogovorne strani uporabnice Uporabnik:Pinky

Glede na naše dogovore o poimenovanju bi članek volkovi najbrž moral biti pod naslovom pes (canis = lat. pes, ednina), pes pa bi spadal pod naslov domači pes. Kaj meniš o tem? --Eleassar ^pogovor 14:06, 8 november 2006 (CET)

Za domačega psa se strinjam, sem že razmišljala o preimenovanju, in sem tudi že popravila.

Za volkove canis pa se ne bi strinjala za preimenovanje v pes. V vseh literaturah, ki jih imam, canis pri nas prevajajo v volkove. In tudi na en wikipediji je takle opis:

Canis is a genus that includes several of the modern wolf and jackal species, including the Gray Wolf (Canis lupus) which is thought to be the ancestor of the Domestic Dog (Canis lupus familiaris).

Canidae pa se prevajajo v pse (sem pa zasledila tudi izraz kanidi, ampak to ni preverjeno). Mislim, da tvoji popravki sedaj niso v redu.

Mogoče je to tema za taksonomijo, predno se prehitro odločimo kaj je prav in kaj narobe. Izraze nisem sama prevajala iz en, ampak sem poiskala literaturo, kjer so latinska imena in tam povzela slovenska. Sedaj je nastala mala zmešnjava, ker povezava canis skoči na domačega psa. --- LP, Pinky 19:37, 8 november 2006 (CET)

Sem skopiral sem, ker je bolje, da je ves pogovor na enem mestu. Lahko navedeš kak vir, kjer jasno piše, da je canis = volkovi? V priročniku za določanje živalskih vrst Živalstvo Evrope je namreč jasno zapisano: »rod: Pes (Canis)«. Tudi v latinskem slovarju je canis prevedeno kot pes, volk pa je lupus. V navedku, ki si ga napisala zgoraj, pa to ni tako izrecno napisano. Bom pogledal še v kak vir. --Eleassar ^pogovor 20:30, 8 november 2006 (CET)

Bom pogledala naslov knjige (bila je neka encikopedija) ampak sedaj nisem doma. Mogoče bi bilo bolje, da tale pogovor preseliš na projekt taksonomija, da bi še kdo drug preveril svoje vire. Jaz nisem zoolog in tudi vsi moji viri očitno niso zanesljivi. Je pa križ s temi poimenovanji. Verjetno imaš celo ti prav in jaz ne. Vendar, če se bo popravljalo je potrebno popraviti tudi kategorije (mislim, da bo potrebno popraviti le besedila v kategorijah). Je pa potrebno stvar (Carnivora, Canidae in Canis in vse že napisane članke o posameznih vrstah, ki tu sodijo) popraviti, predno se raznese po drugih straneh, saj nameravam o zvereh še kaj napisati, vendar sem prej želela, da so urejene taksonomke, predno dejansko dodam tekste. Me veseli, da si se lotil preverjanja. -- LP, Pinky 09:09, 9 november 2006 (CET)

Se strinjam. Če ne bo kakšnega novega vira, bom prestavil, kot sem predlagal in uredil taksonomke. --Eleassar ^pogovor 12:01, 9 november 2006 (CET)

Evo, moji viri:

• Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991

Red Zveri (Carnivora), Družina Psi (Canidae), Rod Psi (Canis Linnaeus), Volk (Canis lupus)

• Tematski leksikoni - Živali, Učila, 2002

Red Zveri (Carnivora), Družina Psi (Canidae), Rod Psi (ni podatka), Volk (Canis lupus)

LP, Pinky 19:26, 11 november 2006 (CET)

Taksoni - n-tič

Eleassar, tvojega sloga taksonomk nismo dorekli, zato te prosim da ne spreminjaš oblike na obstoječih člankih (abesinska zlatovranka itd). Zdaj bi že bil čas, da bi se navadil tukajšnjega dela in poskusil kdaj kaj narediti, da se bodo tudi drugi strinjali. Verjamem da je narediti novo predlogo na projektni strani težja naloga, vendar menim, da bi zaenkrat pustil stvari kot so. Če ne boš upošteval mnenj, se bom pač izpisal iz projekta in verjetno ne bom kaj dosti prispeval k vrstam. Bojim se tudi, da mi boš (sčasoma) pobral vso voljo delati na celotni Wikipediji. Nove predloge o meglicah ne grem delati samo zato ker bi bila enostavnejša. Stvari niso vedno tako enostavne. --xJaM 16:20, 10 november 2006 (CET)

Aja, še naslednje. Ob branju debat, vidim, da je obstoječe stanje tudi v skladu s tvojimi pripombami in željami za spremembe. Če je najprej navedeno slovensko ime (kjer pač je), nato pa znanstveno ime v drugi vrstici, je še vedno ohranjena bit taksonomk o katerih ti praviš. Praktično si obrnil iz »Živali/Animalia« na »Animalia (živali)«, kar se mi ne zdi kaj bolj znanstveno. Še dobro, da sem zapazil to, ker vedno najdeš protiargumente. --xJaM 16:24, 10 november 2006 (CET)

Imamo nepoenoten slog, ki ne ustreza nikomur in čas je, da kaj dorečemo in ga poenotimo.

Praviš, da se v enciklopedijah daje prednost slovenskim imenom. Navedel sem vire - enciklopedije in leksikone, ki dajejo prednost znanstvenim imenom, pa tudi druge razloge sem naštel, zakaj je to bolj praktično. Ne vem, zakaj si tako proti znanstvenim imenom.

Poleg tega, kot pravim, lastna imena taksonomskih enot se pišejo z veliko, slovenska imena pa z malo in so tako bolj opisi kot pa imena taksonov. Vsaj po mojem mnenju. Zato sem pa tudi obrnil vrstni red. Pa tudi zato, ker se mi zdi bolj logično, da so v enem stolpcu samo znanstvena, v drugem pa samo slovenska imena. Če pa najprej navajamo slovenska imena in potem znanstvena, take preglednosti ne bo, ker za številne taksone slovenska imena preprosto ne obstajajo.

--Eleassar ^pogovor 16:42, 10 november 2006 (CET)

Slog je bil poenoten, ko smo jaz, Matija in Roman dokaj razdelali projektno stran. Kar ni bilo poenoteno, smo poskusili poenotiti. Sedaj ti spet to počneš. Nisem proti znanstvenim imenom, moje mnenje je, da je to (relativno) splošna enciklopedija (in ne učbenik bioloških vrst), tako da je slovenščina v vsakem primeru na prvem mestu - tako ali drugače. Tudi večina člankov bo v slovenskem jeziku, edino eksotične vrste bodo pač pod znanstvenimi imeni. Preglednost je bila: kjer ni bilo slovenskega imena, je bil enostavno prazen prostor. Seveda se slovenska imena pišejo z malo. Naj mi pa nekdo pojasni kako se pišejo besede v razpredelnicah/tabelah? Roman jih je pisal z malo, kar je tudi v redu - gre pa PMSM bolj za slog, pač privlečen od koderkoli. Ne bi rad delal tukaj 'gužve' in sem se zato izpisal iz projekta - kar mi je zelo žal, saj me živali in rastline zanimajo. Poskušal sem pojasniti svoje mnenje, če pa ne gre, raje ne delam sence naokoli. --xJaM 16:53, 10 november 2006 (CET)

Navedel sem ti kup zgledov, ko gre za splošno enciklopedijo ali leksikon in se pri poimenovanju taksonov daje prednost znanstvenim imenom. Ti pa me še vedno prepričuješ, da je to »(relativno) splošna enciklopedija (in ne učbenik bioloških vrst), tako da je slovenščina v vsakem primeru na prvem mestu«. Poleg tega tukaj ne gre za naslove ali »telo« člankov, ampak za razmeroma specializirano taksonomko, kjer je razvrstitev celo označena kot »znanstvena razvrstitev«. --Eleassar ^pogovor 17:04, 10 november 2006 (CET)

V redu. Tudi jaz sem ti navedel primer za ptiče in vir v slovenščini, v katerem se enakovredno pojavljajo slovenščina, latinščina (in angleščina). Moraš pa vedeti, da nisi zadnja beseda. Jaz si pač (verjetno) napačno ali drugače razlagam pojem taksonomke, in nima smisla, da sodelujem pri projektu. Pa tudi nočem, ker se tako ne da delati. Na eni strani govoriš, da slovenska imena niso pomembna, na pogovorni strani o razhudnikovkah pa je slovensko ime kar naenkrat pomembno. --xJaM 17:11, 10 november 2006 (CET)

Ne razumi me narobe. Ne pravim, da slovensko ime ni pomembno, ampak da je znanstveno pomembnejše. Vsaj za taksonomke kot poimenovanje taksonov. --Eleassar ^pogovor 17:15, 10 november 2006 (CET)

Poglej, jaz te razumem. Ne vem pa, če me ti. Povej mi kakšna je razlika med tema dvema 'slogoma':

Živali Animalia

Animalia (živali)

Res je, da ima Eleassar pri tem manj dela, vendar je obstoječi 'slog' v skladu s članki, ki se po navadi začnejo: Živali (znanstveno ime Animalia) in ne: Animalia ('domače ime' (he, he) živali) ... Razumem, da so taksonomke nekaj specifičnega. Navedel sem tudi, da jih ti morda jemlješ preveč resno, saj verjamem, da so natančne znanstvene razvrstitve mogoče le s kakšnim strežnikom in posebnim računalniškim programom, ali pa če kdo kje hrani lističe vrst, kot so lističi v knjižnicah za knjige ali pri etimologih za besede. Ne vem. Razumsko gledano me (tvoj) slog nič ne moti, moti me bolj na oko in to, da se s spremembami mimo projekta razvrednoti delo predhodnih avtorjev. Saj razumem. Če bi npr. nekdo razdelal biološko znanstveno ime s številkami (recimo kakšnimi govorečimi) npr. 123.45, bi seveda ločil da gre za neko klasifikacijo, prav tako kot ločim tukaj pri vrstah z latiniziranim imenom. Poleg tega se zaradi novih spoznanj z raziskavami DNK znanstveno ime ne more zdeti več tako natančno, saj lahko velikokrat odpadejo klasične primerjave vrst, kot se je že zgodilo. Lahko se zgodi, da bodo morali uvesti kakšen nov sistem klasifikacije, in bodo potem te taksonomke tako ali tako postale neveljavne. Morda bo treba nekoč pisati:

123.45 Živali Animalia

--xJaM 17:40, 10 november 2006 (CET)

Znanstvena razvrstitev v okviru taksonomije je vsaka razvrstitev, ki temelji na znanstvenih spoznanjih in uporablja znanstveno sprejeto terminologijo: latinska ali latinizirana znanstvena imena taksonov, dvočlenska za vrste in z značilnimi končnicami za opredelitev višjih rangov. Je pa res, da se mnenja znanstvenikov glede uporabnosti takih in drugačnih razvrstitev že dolgo krešejo; vendar se vse držijo sprejete znanstvene terminologije. Sicer se lahko od oznake »znanstveno« kar poslovimo. To nima nič skupnega s tem, kakšne taksonomke je lažje pisati ali kaj podobnega. Tudi mi nikakor ne gre za razvrednotenje prejšnjega dela, ampak za poenotenje taksonomk in večjo doslednost. Preprosto ne moremo kot znanstveno razvrstitev ponujati nekaj, kar to ni; lahko pa za večjo razumljivost k znanstveni razvrstitvi pripišemo še slovenska imena. Poleg tega pa za znanstveno razvrščanje seveda veljajo drugačna pravila kot za poimenovanje člankov v Wikipediji, zato tega ne moremo neposredno primerjati.

Seznam podatkovnih zbirk živih bitij je na razpolago npr. na en:List of biodiversity databases. Za primer takega »knjižničnega listka« glej npr. sistem ITIS: divji kostanj.

Tudi meni je šlo za poenotenje sloga, ki si ga ti, Eleassar, (s svojimi argumenti) začel nadpoenotiti. Še vedno ne razumem zakaj imajo ruske taksonomke v znanstvenih imenih samo (oziroma večinoma) ruska imena. Ali so potem ruski biologi neznanstveni glede na vse zgoraj in vsenaokoli povedano? Ali je potem rusko navajanje taksonomov neznanstveno? To je tako ali tako samo MMG rečeno, ker tako ali tako nisem več na seznamu tega projekta, ker me je minilo skrbeti za to od raznega brainwashinga, če se milo izrazim. No, kakorkoli, nekaj še vedno manjka taksonomkam, in menim, da je potrebno narediti še kaj v tej smeri. Čaka nas še vsaj 15.000 vrst trilobitov. --xJaM 23:41, 14 december 2006 (CET)

Range map

Kako se vpiše range map, če je taksonka taka (na projektni strani opisa ni) ... glej Koconogi čuk:
{{Taxobox begin | color = | name = }}
....
{{Taxobox ... range_map ??.......}}
{{Taxobox end}}
LP - Pinky 09:58, 14 november 2006 (CET)

Tako taksonomko je zaradi poenotenja in poenostavitve pmm najbolje zamenjati z novo kodo. --Eleassar ^pogovor 12:08, 14 november 2006 (CET)

Biologija; članki

Skopirano iz pogovorne strani Pinky.

• Kaj meniš o tem, da bi za naslove člankov o rodovih namesto slovenskih imen uporabljali latinska oz. znanstvena? Na primer, menim, da bi moral biti pes preusmeritev na domači pes, na vrhu članka domači pes pa naj bo potem sporočilo: »Pes se preusmerja sem. Za rod pes glej Canis.« Predlog se mi zdi smiseln povsem iz praktičnih vidikov. Večina bralcev bo namreč npr. pod pes najbrž iskala članek o domačem psu in ne o Canis, zato jih pmm ne bi smeli begati z rodom.

Da ima pes preusmeritev na domači pes, je ok. Za rodove, družine, ... , ki vnašajo zmedo, bi jaz slovenskemu imenu v oklepaju dodala rod. Da bi opustili slovenska imena, nisem za .. »Pes se preusmerja sem. Za rod pes glej pes (rod).« -- Pinky 13:03, 30 november 2006 (CET)

• Predlogo taxobox sem poslovenil v taksonomka. Poleg tega ne vpisujem več povezav v obliki »[[votlorogi|bovidae]] (votlorogi)«, ampak samo »[[bovidae]]« (votlorogi). Razlog je v tem, da se bodo naslovi člankov morda še večkrat spremenili (npr. ednina -> množina, slovensko -> znanstveno, ali obratno) in bo tako ob spremembah treba manj popravljati manj člankov; poleg tega s tem jasno vidimo, katerih preusmeritev z znanstvenih imen še nismo ustvarili.

S tem se popolnoma strinjam, preveriti je potrebno tudi povezave na :en, :de -- Pinky 13:03, 30 november 2006 (CET)

• Lahko prosim podaš svoje mnenje na Wikipedija:Predlogi za brisanje/Plavček? Hvala.

Vnaprej hvala za odgovore!

--Eleassar ^pogovor 12:08, 30 november 2006 (CET)

Do neke mere se strinjam. Vprašanje pa je, ali je bolje izbrati na silo poslovenjeno ime ali ime, ki je sicer v latinščini, vendar je najbolj nedvoumno in uveljavljeno. Rodov bakterij ali virusov ne bi slovenil, pa tudi mislim, da bi bilo bolje uporabiti npr. »pegasta sova« in Tyto kot pa »navadna pegasta sova« in »pegasta sova«, saj se prvi dve imeni pogosteje uporabljata in sta bolj poznani, pa manj zmede je, kam se kaj preusmerja. --Eleassar ^pogovor 15:16, 30 november 2006 (CET)

Jelka (rod)

Iz :en sem prenesla taksonomijo za članek Jelka (rod). Ali kdo ve kako se prevaja izraz Section. A je to podvrsta? -- Pinky 09:41, 25. julij 2007 (CEST)

Mala flora Slovenije uporablja izraz sekcija. Nekdaj sem uporabljal oddelek, vendar sem pozneje ugotovil, da se ta izraz uporablja v botaniki za raven debla. --Eleassar ^pogovor 10:36, 25. julij 2007 (CEST)

Mala flora Slovenije

če kdo še ne ve, 22. maja 2007 je izšla četrta izdaja z več opisanimi vrstami in popravljeno klasifikacijo. MMG, klasifikacija in imena iz tretje izdaje so na razpolago tudi na http://sodja.net/clanki/flora/Druzine_male_flore.html. --Eleassar ^pogovor 10:17, 26. julij 2007 (CEST)

Spodnje tri teme prestavljene iz Pogovor o Wikipediji:Wikiprojekt taksonomija/Osnutek

Nekaj predlogov

Stran se mi zdi v redu, boljša kot prejšnja je sigurno. Dodal bi zaenkrat samo troje:

• seznam tiskanih virov znotraj seznama virov in zraven podatek, kdo od članov projekta si lasti katerega. Tako lahko pisec članka vpraša nekoga, ki ima knjigo pri roki, tudi če sam nima dostopa do nje.
• seznam priporočenih virov. Načeloma naj se taksonomije ne bi delalo po zelo splošnih ali po možnosti še starejših enciklopedijah, ker se pri pisanju takih knjig uporabljajo viri, ki so ob izdaji enciklopedije stari 10 ali več let.
• pod poglavjem "članki za obravnavo" bi dodal, da spadajo tja samo najnujnejše zadeve ki se tičejo taksonomije (recimo iz strani Članki, ki bi jih morala imeti slovenska Wikipedija. Drugače bo preveč vsega.

Bom napisal če se bom spomnil še česa nujnega. --Yerpo 12:05, 26 marec 2007 (CEST)

Kaj še spada v taksonomko

Pogosto so dodani še drugi elementi, ki pa niso (nujno) standardizirani:

• Range_map
• Ohranitveno stanje taksona

-- LP, Pinky 14:34, 10 april 2007 (CEST)

Komentarji pred zamenjavo

Zamenjavo podpiram, pod pogojem, da se uredi/napiše sedanji razdelek "Tvorjenje taksonomskih škatel" v podstran, ki mi jo omenja Eleassar in da se napiše, nakaj v tem smislu:

“ Povsem novim uporabnikom svetujemo ogled Vodiča po Wikipediji

V Wikipediji strmimo k navajanju virov. Članke poimenujte v skladu z dogovori o poimenovanju. Če potrebujete kakršnokoli drugo pomoč se obrnite na tehnično vodjo.

”

To glede tehnične vodje lahko tudi spustimo, saj novinci radi kaj vprašajo.lp, --Miha 17:38, 10 april 2007 (CEST)

Kako kaže zdaj z zamenjavo? Mislim da je stvar zrela. --Yerpo 10:12, 2. avgust 2007 (CEST)

Kot pravi Miha, najprej je treba prevesti strani o dodajanju taksonomk, kar pomeni izdelavo nekaj svg-jev. Potem pa lahko zamenjamo. --Eleassar ^pogovor 15:47, 3. avgust 2007 (CEST)

Končno. Me je namatrala tale stran, ampak je končana (glej Uporaba taksonomskih predlog). Je zdaj vse pripravljeno? --Yerpo 21:01, 11. december 2007 (CET)

Super, pmm je pripravljeno. Edinole, se res uporablja rang divizija? Sem mislil, da se temu reče deblo, vsaj v botaniki. Pa če bi se dalo nekako urediti, da stran ne bi bila v kategoriji Skrajno ogrožene vrste, ker res ne spada vanjo. :) --Eleassar ^pogovor 09:47, 12. december 2007 (CET)

Glede debla imaš prav, se mi zdi. Sem bolj površno šel tam čez, ker na botanično klasifikacijo se ne spoznam najbolje. Kar se kategorije tiče, sem mislil da se te zadeve rešujejo z uporabo <includeonly>, ampak očitno sem se motil. Pojma nimam, kako imajo to urejeno na :en, ker v taksonomki z vsemi parametri tam ni nobene ekstra kode, prav tako ne v predlogi Taxobox za parameter EN, stran z navodili se pa vseeno ne vtakne v ustrezno kategorijo. Zaenkrat sem dal kot primer zato "secure", ki ne vključuje uvrščanja strani v kategorijo, če kdo reši ta misterij, se pa zelo priporočam za razlago. --Yerpo 11:40, 12. december 2007 (CET)

Lahko bi substituiral predlogo in potem ročno odstranil ktgr. --Eleassar ^pogovor 11:56, 12. december 2007 (CET)

Torej da celo taksonomko skopiram nekam, iz kode vržem ven ktgr in se potem v tekstu sklicujem na to? --Yerpo 11:58, 12. december 2007 (CET)

Nevermind, sem drugače rešil. Sem ugotovil, da parameter EN ne uvrsti članka v kategorijo in sem za zgled dal kar tega. Samo ne me vprašat, zakaj ta ne, CR pa ja. Ker članki, kjer je EN v taksonomki se drugače lepo sortirajo kot je treba. --Yerpo 12:02, 12. december 2007 (CET)

Sem popravil predlogo in bo delovalo tudi za CR, če meniš, da je ustrezneje. --Eleassar ^pogovor 12:31, 12. december 2007 (CET)

Kar se tiče vsebine je vseeno, ker je primer ravno tako dober, zanima me samo kje je keč. --Yerpo 12:33, 12. december 2007 (CET)

Taksonomke: povezava na projektne strani

Zanima me, ali naj v taksonomke vrnem povezavo na projektne strani, ali pustim brez, kot so uredili v en [3]? --Eleassar ^pogovor 12:22, 14. december 2007 (CET)

{{selfref}} je tako na uč kar elegantna rešitev, vprašanje pa je, koliko se upošteva pri kopiranju. V bistvu dokler stran Wikipedija:Kako brati taksonomko ne obstaja (oz. je samo preusmeritev na projekt), lahko namesto tega začnemo limat predlogo za pogovorno stran, kakor jo imajo z biološko klasifikacijo povezani projekti na :en. Je možno botu naročit naj vključi nek tekst (predlogo) na pogovorne strani vseh člankov, kjer je vključena taksonomka? Ker to ročno počet bi bilo pa tudi muka. --Yerpo 13:00, 14. december 2007 (CET)

Ja, mislim, da se da to narest z AWB. Nisem pa prepričan. --Eleassar ^pogovor 10:03, 7. januar 2008 (CET)

Fosilni razpon

A bi kdo znal narediti Predloga:Fosilni razpon, tako kot je to urejeno pri :en Template:Fossil_range? Bi jaz potem dopolnila pri člankih. --Pinky 18:15, 14. november 2008 (CET)

Če sem odkrit mi ni preveč všeč tista predloga... Takole na prvi pogled človeku (še posebej laiku) ni niti malo jasno kaj tisti kvadratki predstavljajo. Pa še če se potrudi in klika po črkah so potem taki primeri kot so sloni, kjer je treba zraven že precej domišljije da najde tisto črtico. --Yerpo ^Ha? 21:13, 14. november 2008 (CET)

Ohranitveno stanje v taksonomkah NatureServe

V člankih se pojavljajo novi ohranitveni statusi (kot primer je to Deljenolistni mrkač), čeprav je dogovorjeno, da bodo tam le IUCN stanja vrst. Gre za Ohranitveno stanje NatureServe, glede na to, da je to precej ameriška zadeva: NatureServe represents an international network of biological inventories-known as natural heritage programs or conservation data centers-operating in all 50 U.S. states, Canada, Latin America and the Caribbean[4]. Predlagam, da se popravi predloga ali pa se ročno briše ta status iz taksonomk. --Pinky 10:21, 23. september 2009 (CEST)

Po mojem lahko ostane če IUCN status ni opredeljen. Sicer pa se strinjam da naj ima IUCN absolutno prednost, že iz razloga, ki si ga navedla. --Yerpo ^Ha? 21:17, 23. september 2009 (CEST)

Glive

Postavilo se je vprašanje v Pogovor o kategoriji:Golobica glede uporabe množine za kategorijo. Golobica je rod gliv, golobičarke so družina, golobičarji pa red. Glede na naša pravila naj bi bila imena vrst in rodov v ednini, imena vseh višjih taksonomskih enot pa v množini. Ker trenutno urejam članke o glivah, nebi rada raznesla napake po vseh člankih. Vprašanje je tudi, ker vsa literatura (ki je na žalost starejšega datuma), navaja rodove gliv v množini. Jaz sem za to, da se kljub literaturi tudi pri glivah držimo pravila, tako kot to velja za rastline in živali. --Pinky 08:57, 4. oktober 2010 (CEST)

Se strinjam: rod in nižje kategorije v ednini, višje kategorije v množini. --TadejM ^pogovor 01:28, 19. december 2023 (CET)