Pogovor:Zemlja

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Naj nekdo preveri, če sem pripisal prave številke glede na shemo. Hvala. --Eleassar pogovor 14:43, 7 februar 2006 (CET)

Kot zanimivost članek je del literature za šolsko geografsko tekmovanje. lp, --Miha 10:58, 17. januar 2010 (CET)[odgovori]

Marjan T[uredi kodo]

Padlo mi je v oči, da je v razdelku 'Fizikalne značilnosti' zapisan podatek o maksimalni temperaturi na površini Zemlje 57.7 v °C in 700 v stopinjah K. Zdi se mi, da je 700 K == 473 °C in ne 57.7 (in domnevam, take temperature na površini Zemlje - razen v kakem ognju, izlivu lave ipd. - ni).

Za 57.7 °C bi moralo biti med 330 K in 331 K.

V spominu imam, da je absolutna ničla temperaturne skale izražena v stopinjah Celzija malo pod -273 °C (morda je -273.3 - in morda je že tista decimalka v 57.7 računska anomalija iz kakšnega prejšnjega pretvarjanja iz absolutne skale v celzijevo). Ne spomnim se točnega podatka in trenutno ne najdem avtoritativnega vira (če bi ga našel, bi poskusil dati referenco na ta vir v članek).

Popravek - v prejšnjem odstavku so manjkali minusi pri vrednosti za absolutno ničlo temperaturne skale, izraženo v °C - bilo je 273 namesto 273 °C...

Tole je tudi moj sploh prvi vnos v wikipedijo, tako da tudi zato sam ne grem spreminjat članka, čeprav nas je pisec sam povabil k preverjanju podatkov.

Marjan T 10:45, 26. september 2010 (CEST)[odgovori]

Hvala, popravljeno - vabljen k popravkom! --Andrejj 10:58, 26. september 2010 (CEST)[odgovori]

Pisanje decimalnih števil[uredi kodo]

Izsrednost tira
0,016 710 219

Presledki verjetno zaradi čitljivosti, ampak tole ni ravno standardizirano: zakaj ravno na tri mesta in ne na pet? Mislim da bi sicer moralo biti brez presledkov. --Andrejj 11:05, 26. september 2010 (CEST)[odgovori]

Problem je dvovrsten - pri branju na oko so presledki dobrodošli, pri kopiranju in lepljenju z računalnikom (copy/paste) pa lahko kar resen in časovno zahteven zaplet.
Presledki na tri mesta so bili običajni zaradi branja večjih števil v milijonih, miljardah, bilijonih in tako naprej, ter kilo, mega, mili, mikro, nano itn., ki so večinoma v mnogokratnikih 10 na tretjo potenco.
To pride prav tudi pri ročnem prepisovanju. Če si tradicionalno rabil točnost, je nekdo glasno bral iz vira, drugi preverjal pri prepisu in to je bistveno lažje, če imaš opravka s skupinami številskih znakov.
Podobna finta so skupine znakov v kodah za licence za razne programe, pri čemer se izdelovalci spomnijo vsak kaj svojega.
V računovodstvu so tradicionalno za to, da bi zagotovili točnost prepisovanja in računanja, uporabljali tudi seštevke po vrsticah in stolpcih, ki so se končno morali v obe smeri ujemati.
Tudi zagotavljanje pravilnosti prepisa v napravah za elektronsko obdelavo podatkov vsebuje v bistvu tem računovodskim analogne trike z redundanco, ki zmanjšujejo vrejetnost neopaženih napak pri prenosih podatkov (že iz pomnilnika v procesor in nazaj, z diska v pomnilnik in nazaj, preko omrežij in tako naprej), česar se večina uporabnikov ne zaveda.
Problem pa je, ko prepisuješ podatke na računalniku s 'copy-paste', ko ti zaradi vmesnih presledkov (in včasih zaradi različnih znakov za decimalna mesta (vejica s SLO, pika v EN, ponekod presledki med skupinami po tri, drugod pike med temi skupinami) in tako dalje) ni mogoče številke neposredno prepisati (ali uporabiti kot referenco) v računu v preglednici ali podobnem, ker je program ne prepozna kot število.
Včasih so računalniki in programski jeziki imeli interno predstavitev in predstavitev za prikaz - recimo preglednice za prikaz datuma in časa, za prikaz denarnih zneskov in podobno, kjer interna predstavitev omogoča računanje, eksterna pa uvažanje/izvažanje, lažje branje in podobno.
Precej jasno mi je, kaj bi bilo tu potrebno, a zadnjih 10 let nisem dosti počel tega in nisem na tekočem s tem, kaj je uresničeno, ampak kak xml bi za to moral imeti primerno rešitev, in morda ga ima wikioznačevanje že tudi. Če ga nima, se mogoče slišimo o podrobnostih, kaj bi bilo treba.

Marjan T 12:26, 26. september 2010 (CEST)[odgovori]

Predlog popravka v razdelku Kenozoik[uredi kodo]

... Nenadno spremembo dominantne živalske skupine iz kuščarske v sesalsko je lahko pomenil povzročil en sam katastrofalen dogodek, za katerega si je največ strokovnjakov edinih, da ga je pomenil udarec velikega izpodnebnika.

Marjan T 12:26, 26. september 2010 (CEST)[odgovori]

fotografija Zemlje[uredi kodo]

ali se vam ne zdi, da je velikost Afrike malo pretirana? Skupaj z Antarktiko zaobjema skoraj pol zemlje? LP

Pravijo, da so Američani slabi v zemljepisu. Afrika predstavlja približno 5% zemljine površine. Ali mi lahko kdo razloži, zakaj na sliki "Blue marble" pokriva recimo četrtino poloble?

Lahko. Andrejj (pogovor) 19:52, 11. avgust 2019 (CEST)[odgovori]

Seveda lahko, za nepismene. Za boljšo predstavo, Zemlja je razdeljena na 360 stopinj, polovica nje je torej 180 stopinj. Recimo, da je na vzhodnem delu meja približno pri 60 stopinjah E (rob Arabskega polotoka), zahodni del bi tako moral segati do 120 stopinj W. Kaj lahko sklepamo iz tega glede na to, da se ne vidi niti Južne Amerike (morda teoretično del pod oblaki), niti dela Tihega oceana (tudi teoretično ne)? LP