Pogovor:Valižanščina

Prispevek k članku

VALIŽANKI JEZIK V VRTCIH IN OSNOVNIH ŠOLAH

V 1940-tih je bila velščina osrednji jezik v šolah, na območju kjer se je velščina govorila. V preostalem Walesu so se trudili, da bi angleško govorečo populacijo naučili velščine med drugim tudi s poučevanjem v šolah. Velik korak naprej je bil narejen leta 1947, ko je »Carmarthenshire Education Committee« zasnoval šolo v Llanelli kot velško šolo. Naslednjih nekaj tovrstnih šol je bilo ustanovljenih v naslednjih 4 letih, leta 1951 pa je šola v Aberystwyth prešla pod nadzor lokalnih oblasti. Nove šole so bile ustanovljene z namenom, da omogočijo otrokom iz velško govorečega področja poučevanje v njihovem narečju. Kmalu se je pojavilo zanimanje tudi iz strani velško ne govorečega prebivalstva. Do leta 1974 je bilo že 61 velških osnovnih šol v Walesu, katere je obiskovalo 8500 šolarjev. Začel se je kazati tudi interes poudarka velškega jezika v vrtcih. Prva tovrstna šola, kjer je bil poudarek na velščini je bila ustanovljena kmalu po 2. svetovni vojni, v Maestegu. Hitro širjenje velščine v vrtcih je povzročilo potrebo po velščini v osnovnih šolah. Prava velška osnovna šola je bila v Cardiffu ki je štela 18 šolarjev, število le - teh je do leta 1992 zraslo na 1400. Mesto je imelo 2190 velško govorečega prebivalstva pod starostjo 50 let leta 1971, leta 1981 4685 in 5208 leta 1991. Leta 1991 je bila velščina 153% bolj govoreča med starostno populacijo med 5 in 50-imi kot med populacijo staro 65 in več. Kontrast med starostnimi populacijami je pritegnil zanimanje med ostalimi mesti. Porast velščine v osnovnem šolstvu v mestu kot je Cardiff je prinesel ne zanemarljivo število velško govoreče mladine, kar je pripomoglo k ohranjanju samega jezika tudi v večjih mestih. Porast velščine v angleciranem področju in rezultati popisa prebivalstva iz leta 1991 so vzbudili optimizem. Kljub temu je bilo zaskrbljujoče stanje v velških šolah, saj je bil procent velško govorečih otrok med 5. in 15. letom starosti zelo majhen. Raziskava profesorjev Carterja in Aitchisona, opravljena leta 1988, je pokazala da vsaj polovica učencev z velško srednjo izobrazbo ne uporablja jezika zunaj šole. Na koncu sta prišla do zaključka, da je jezik med mladimi kot rastlina, ki je hitro rasla, ki pa se še ni dokončno ukoreninila. Večje število velških šol se je začelo pojavljati predvsem na območjih kjer je se je pojavljala angleščina. Sklepali so da je v velškem področju samoumevno imeti velške osnovne šole. Na področjih, kjer je izginila velščina so kmalu ustanovili velške šole, hkrati pa je bilo veliko izbire za angleško govoreče šole. Tako so se pojavila nesoglasja, saj se je pojavil problem ko so nekatere angleške šole uradno postale velške, le - te pa so obiskovali tudi angleško govoreči učenci. Največja grožnja velščini bi bila, da bi velščino ukinili v šolah, kar je nerazumljivo, saj je bila pred leti prevladujoč jezik v šolah. Vsekakor je bil potreben temeljit premislek. Velške šole so postale nekakšna manjšina. Velščina se je v angleških šolah poučevala kot drugi jezik. V povojnih letih se je velščina poučevala v vseh šolah. Uvedba poučevanja velščine kot drugi jezik je bila nesmiselna. Metode poučevanja so se izoblikovale med leti 1950 in 1960, kar je vplivalo tudi na povečanje učnega materiala. Vsekakor pa je tovrstni napredek povzročil nesoglasja. Na univerzi v Aberystwyth in v Bangorju je skupina akademikov, ustanovila gibanje »Language Freedom Movement«, ki se je zavzemal za obstoj velščine. Nasprotniki velščine so povzdignili glas v 70-tih letih. V Gwyneddu so se zavzemali, da bi mladina vse bolj uporabljala velščino. Med leti 1970 in 1980 je prišlo do imigracij na velško območje, kar je povzročilo razdelitev šol na kategorije. Kategorija a, ki je vsebovala populacijo na območju Pembrokeshir-ja, in se je posvečala cenzuri velščine. Clwyd, Powys in Wast Glamorgan, pokrajine, kjer je bila velščina vse splošno govoreča, so bili slabše organizirani, v Powysu pa je bil problem premajhnega prebivalstva. V srednjem in južnem Glamorganu so nadaljevali z verigo velških šol. Gwent je pozornost posvečal velščini v osnovnih šolah. Poučevanje velščine kot drugega jezika je občutno narasel, in do leta 1990 se je 75% učencev učilo nekatere predmete v velščini.

VALIŽANŠČINA V SREDNJI ŠOLI

V 40. letih 20. stoletja je bila velščina na razpolago kot predmet v večini srednjih šol v Walesu. V šolah na angleško govorečih območjih je bilo običajno učena tako kot drugi jeziki, na primer francoščina, kar je bilo za tiste, ki so se učili za višje šole, težko, saj so bili izpiti za njih enaki, kot za tiste, ki jim je bila velščina materni jezik. V območjih velško govorečih je bil jezik edini predmet učen skozi povprečno velščino; spoznanje, da učitelji, ki so učili le v angleškem jeziku, znajo tudi velščino je bil šok za dijake. Šolski Akt 1988 je določil dvojezično šolo, v kateri je bilo za več kot polovico temeljnih predmetov možnost poslušati predavanja v valižanščini. Danes je v Walesu 24 dvojezičnih šol, poleg tega se jih 18 bori za dvojezičnost. Akt je tudi dejal, da je bilo bistvo predmeta v naravnem učnem načrtu. Na to so protestirale šole v južnem Pembrokeshire-u in ob meji. Ministrstvo za zunanje zadeve je pospešilo z rešitvijo teh šol z dolžnostjo, da izvršijo legalizacijo. Še posebej so šole (šest) od leta 1994 prisiljene učiti velščino v nižjih letnikih.

-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:194.249.81.195 (pogovor • prispevki).

Ime jezika

DZS-jev Veliki angleško-slovenski slovar besedo Welsh prevaja kot "valizijski; iz Walesa; valizijski jezik; Valižani". Verjetno bi torej morali valižanščino prestaviti na valizijski jezik? --romanm (pogovor) 15:57, 1. september 2008 (CEST)