Pogovor:Srbohrvaščina
Ta članek, kot je napisan zdaj, izraža močno osebno mnenje in nisem prepričan, da ga delijo vsi jezikoslovci. Ali imamo kakšnega med nami? --romanm 22:44, 1 avg 2004 (CEST)
- Nisem jezikoslovec, sem pa prepričan, da so meje med južnoslovanskimi jeziki potegnjene po zgodovinskih, kulturnih in političnih ločnicah, ne pa po jezikovnih. Stežka najdeš povsem jezikovne argumente, zakaj denimo spada prekmursko, medjimursko, kajkavsko, belokranjsko ali istrsko narečje k tistemu jeziku, kamor je uvrščeno danes. Meje med hrvaškimi, bošnjaškimi in srbskimi narečji so še bolj zabrisane. Situacije na srbsko-bolgarski in srbsko-makedonski jezikovni meji ne poznam dovolj, mejo med makedonščino in bolgarščino pa spet težko potegneš zgolj po jezikovnih kriterijih. Skratka, gre bolj kot ne za jezikovni kontinuum, ki je bil zgodovinsko »razrezan« na posamične jezike. V tej luči projekt srbohrvaščine ni tako povsem brez realne osnove. --Peterlin 14:05, 19 avg 2004 (CEST)
- Za nekaj podobnih opažanj, dvomov, razmišljanj, .. glej(te) tudi Pogovor:Dejan Ristanović#Južnoslovanski jeziki. --XJam 14:16, 19 avg 2004 (CEST)
O srbohrvaščini je napisanih ogromno število člankov, razprav in pogovorov. Zato se vprašujem, če je smiselno slovenski članek razširjati z lastnimi prispevki ali pa prevajati in primerjati članke iz drugih jezikov. Npr.:
Itd. LP, 83.162.32.239 12:31, 24 oktober 2005 (CEST)Linguïst
- Lastni prispevek (če seveda poznaš tematiko) ali prevod, samo da napišeš dober članek! --AndrejJ 13:12, 24 oktober 2005
Zgoraj sem pozabil dodati še dva zanimiva članka o srbohrvaščini : sh:Srpskohrvatski jezik v latinici in cirilici in pa še : http://www.taz.de/pt/2005/10/15/a0062.nf/text#anfang, Amela Osmanovič (v nemščini) .
V vseh, oz. večini teh člankov je omenjena tudi bosanščina in njen razvoj. In seveda je veliko povezav (links), med drugimi tudi na : lingua franca, ki je na sl. wikipediji bolj kratka. Za sl.wikipedijo bi lahko dodal samo nekaj malega kar se pa ne nanaša izrecno na jezikoslovje. Do leta 1954 in mogoče še pozneje je bila srbohrvaščina v Sloveniji poleg slovenščine obvezen predmet v četrtem (takrat zadnjem) razredu osnovne šole in v 1. 2. 3. in 4. razredu gimnazije (nižja gimnazija) opisan kot : srbski ali hrvatski jezik. Nekje vmes je bila tudi ruščina obvezen predmet. --83.162.32.239 05:34, 18 november 2005 (CET)Linguïst
Ni dvoma, da so te ločnice bile ustvarjene zaradi nacionalnih teženj, vendar je že samo ime diskriminatorno, ker poimenuje govorce tega jezika kot izključno Srbe ali Hrvate. Jezik ni last naroda, kar dovolj nazorno kaže ta primer. Sicer se to področje deli na štokavščino, kajkavščino, čakavščino in torlaščino. Slednje delitve bi bile lingvistično pravilne, ker tu pa so že razlike, tako je recimo meja med tedanjo kajkavščino in tedanjo slovenščino bila umetna zarisana s strani Kopitarja. Pomembno je tu poudariti, da nekateri Hrvati govorijo štokavščino, drugi čakavščino in tretji kajkavščino, torlaščino govorijo Torlaci[navedi vir] (ti zaradi srbske ekspanzije na njihovo področje pred 1. svet vojno govorijo čedalje več štokavščino), štokavščino pa Srbi, Bosanci, Črnogorci, Bošnjaci.
Odstranil sem del besedila, ki pravi, da se izraz srbohrv. ne uporablja več. Sem precej prepričan, da se izraz še vedno uporablja. samo to, da ga govorci sami zaradi nekih svojih kompleksov ne uporabljajo, ne pomeni, da je izraz sam postal neuporaben ali da ga nihče ne uporablja. 89.142.27.76 23:31, 11. maj 2008 (CEST)