Pogovor:Seznam papežev

Ali damo članku zvezdico, kakor jo ima angleški članek, po katerem je narejen? Dejansko je naš članek nekoliko obsežnejši od angleškega, saj sem dodal kar nekaj krajev rojstva ter godovnih dni k papežem svetnikom. --Janezdrilc 19:57, 8 junij 2007 (CEST)

Ne, mora skozi razpravo, saj je treba preveriti prevod, poleg tega mi nimamo kategorije izbranih seznamov, kot jo imajo angleži. --Eleassar ^pogovor 20:01, 8 junij 2007 (CEST)

Tudi seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je izbrani članek. Lahko pa predlagamo, meni se zdi zelo spodoben seznam. S časom se bojo tudi rdeče povezave pomodrile. Bi predlagal še sliko k vsakemu papežu, ampak bi izpadlo prenatrpano, pa še slike za vsakega papeža ni. --Tone 21:01, 8 junij 2007 (CEST)

Dober seznam z nekaj pomanjkljivostmi

Mislim, da je ta seznam zelo dober. Sedaj ravno urejam papeže: glave, pa tudi kratko vsebino.

Že pri prvem branju pa sem opazil nekaj pomanjkljivosti. Ker ravno urejujem papeže, bom verjetno našel še kakšno. Prvo mi je padlo v oči, kar piše o papežu Piju X., češ: Spodbujal in razširjal je versko resnico o Sveti trojici. Ne vem, od kod ima avtor to trditev. Znano je namreč, da je bil sv. papež Pij X. evharistični papež. On je spodbujal in razširjal na prvem mestu zgodnje in vsakdanje sveto obhajilo. Mislim, da je njegova značilnost ravno to, čeprav se je odlikoval tudi na nekaterih drugih področjih (cerkveni zakonik, cerkvena glasba). Ko pridem do njega, bi tudi to obdelal.

Druga napaka je pri papežu Telesforu, ki naj bi bil rojen v Grčiji. On je bil sicer Grk po rodu, vendar je bil rojen v Kalabriji, ki je konec italijanskega "škornja". --Stebunik 20:57, 20. marec 2011 (CET)

Lahko popraviš napake/pomankljivosti, ki si jih odkril. Tudi pri opombah lahko dodaš kakšen zanimiv podatek ali pomembno dejstvo. Članek sem prevedel iz angleščine in zaradi obilice podatkov nisem bil vedno zbran pri branju. Saj veliko napak so tudi že drugi uporabniki odpravili. Spotoma me še zanima, kaj meniš, ali bi po angleškem zgledu dodali članku slike ali ne? Trenutno se bolj nagibam k ne, saj za večino papežev tako ali tako ni zaživljenjskih upodobitev. --Janezdrilc 22:39, 20. marec 2011 (CET)

Meni osebno bi bilo všeč, če bi bile slike, če je zanje prostor. Kar se tiče pomanjkljivosti, jih mislim popraviti, ko bom prišel do njih in do zanesljivih podatkov (iz več virov, ki jih imam na razpolago).--Stebunik 20:59, 21. marec 2011 (CET)

Marcel I. in II.

Ker je bil leta 1555 papež Marcel II., je torej papež iz 3. stoletja Marcel I. in ne le Marcel. Tako ga označujejo tudi drugi viri.--Stebunik 21:15, 20. junij 2011 (CEST)

Interregnum - sedisvakanca

Kot sem opazil, niso vpisani vsi večji interregnumi (lat: interregna) oziroma sedisvakance (ednina lat.: sedis vacanca. Sedisvakanca sloveni Benedik in mislim, da je ta izraz za papeže bolj primeren kot interregnum, ki se uporablja za posvetne vladarje). Mislim, da bi avtor seznama papežev dobro storil, če bi to zadevo še enkrat preveril. Jaz sem iskal in iskal, pa nisem našel zapisanih vseh sedisvakanc po vrsti od prve naprej. Prva sedisvakanca (ali interregnum) pa bi morala biti tale, ki ni omenjena v seznamu: I. interregnum (sedisvakanca) od: 1. aprila 304 do: maja 308, ko je za mučeništvom Marcelina šele čez štiri leta zasedel Petrov sedež Marcel I. --Stebunik 21:15, 20. junij 2011 (CEST)

Zozim ali Zosim

Že na prvi pogled oziroma posluh se lahko človek odloči za Zosim in ne za Zozim (41. papež 417-418). To ime imajo mnogi bralci Dostojevskega v spominu pri Bratih Karamazovih - starec Zosim. Zato bom popravil.--Stebunik 21:30, 22. februar 2012 (CET)

Podobno je v Letu svetnikov (I, str. 293-295) za 28. januarja sveti papež Zosim. --Stebunik 22:00, 23. februar 2012 (CET)

S strinjam. Benedik ima v knjigi Zozima. Verjetno je ime poslovenil po pravilu, da iz "s"-ja med dvema samoglasnika nastane "z", kar pa ne velja vedno. V tem primeru je boljše Zosim. --Janezdrilc (pogovor) 12:53, 3. marec 2012 (CET)

Oštevilčenje

Pri latinskih imenih papežev ni označeno zaporedje, npr.: Pij Prvi - Pius Primus itd. Obstaja za to kak razlog?--Stebunik 22:03, 2. marec 2012 (CET)

Članek sem takrat prevedel iz angleščine - latinska imena sem preprosto skopiral in nisem bil pozoren na vsebino. Res je, kar praviš glede popravkov. --Janezdrilc (pogovor) 12:53, 3. marec 2012 (CET)

Sergej ali Sergij

Pogostost imena Sergij

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število moških oseb z imenom Sergij: 141.

Pogostost imena Sergej

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število moških oseb z imenom Sergej: 738. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Sergej po pogostosti uporabe uvrščeno na 198. mesto.

Ne glede na prejšnjo uporabo je danes v Sloveniji Sergej bolj pogostno ime kot Sergij in torej tudi bolj udomačeno, tudi zaradi nekaterih znanih osebnosti, ki so se imenovale in se še imenujejo Sergej. Zato bi bilo dobro, da tudi pri papežu uporabimo ime Sergej in ne Sergij. --Stebunik 19:24, 14. marec 2012 (CET)

Res je, da je danes precej več Sergejev, vendar mislim, da bi morali pri papežih uporabljati karseda zgodovinska (poslovenjena) imena. V slovenski literaturi je v glavnem naveden kot Sergij. Tudi Google ima pod besedno zvezo "papež sergij" 223 zadetkov, za "papež sergej" pa 44 zadetkov. --Janezdrilc (pogovor) 23:23, 14. marec 2012 (CET)

Stopnje svetosti

Pri nekaterih papežih, ki so to dosegli, je napisana tudi stopnja svetosti. To je prav; vendar bi pripomnil, da so ustaljeni izrazi (terminus technicus) v slovenskem cerkvenem izrazoslovju tile: Božji služabnik (servus Dei in ne: Gospodov služabnik), častitljivi (venerabilis in ne: častiti), blaženi (beatus) in sveti (sanctus). Mislim, da je to dovolj in da ni potrebno podati še vzporednih izrazov v hrvašččini ali madžarščini.

Tako beremo npr. pri Piju XII. častiti namesto častitljivi. Častiti se uporablja npr. kot vljudnostni naziv za duhovnika (npr. častiti gospod župnik), častitljivi je pa naziv svetosti (čeprav se uporablja tudi v drugačnem pomenu, npr. častitljiv starček.

Gospodov služabnik, kot beremo npr. pri Pavlu VI. je pogosto uporabljani svetopisemski izraz za Mesija, t. j. za Kristusa, Božji služabnik pa je naziv (prve) stopnje svetosti. --Stebunik 18:17, 9. april 2012 (CEST)

:Ammm, a to pomeni, da želiš, da nekdo to popravi? Petra Rimskaprispevki 22:35, 9. april 2012 (CEST)

Sem zamenjala tri neustrezne izraze. Lp, Petra Rimskaprispevki 22:45, 9. april 2012 (CEST)

»Univerzalna Cerkev«

V članku piše,da je papež: najvišji svečenik Univerzalne Cerkve. V tej zvezi bi morda bilo dobro uporabiti namesto "najvišji svečenik" besedo "najvišji duhovnik" ("Pontifex maximus" - kar prevajajo tudi preprosto kot: "Veliki duhovnik"); namesto "Univerzalna Cerkev" - kar se verjetno zelo redko uporablja - bi bilo boljše uporabiti izraz, ki se pogosto uporablja, a to je "Vesoljna Cerkev". Besedo »svečenik« navadno uporabljamo za poganske verske služabnike (glej: Pod svobodnim soncem), v pomenu za krščanskega duhovnika pa je srbohrvaška: svećenik (hr), sveštenik (sr). Naši predniki so pa – ne le v cerkvenih knjigah – veliko bolj skrbeli za čist in domač jezik. Izogibali so se ne samo tujk, zlasti nemških, ampak tudi drugih tujk. Zato menim, da je bolj primeren izraz »Vesoljna Cerkev«. Univerzalen me tako zelo spominja na neko sekto, o kateri nekateri pravijo, da je nestrpna do drugih verstev, a imenujejo jo »Univerzalno življenje«. Tista sekta hoče obdavčiti nepremičnine Cerkve in kmetov, to je - revežev. Medtem ko v Italiji menda res obdavčujejo tudi Cerkev, ampak le cerkvene hotele, restavracije, športne centre (ki so pa že "pridobitvena dejavnost"). Primerjaj članek in komentarje k članku v Mladini: "Sile teme" za obdavčitev cerkve. Tudi to govori v prid izrazu Vesoljna Cerkev.--Stebunik 18:08, 9. november 2013 (CET)

Velika shizma?

Vidim, da je zapisano velika shizma - ko se misli na "zahodni razkol". Dva pomisleka zoper tak naziv: prvič, nobena shizma ni "velika" ampak "mala" in "žalostna". Pravoslavci uporabljajo ime "velika shizma" za "vzhodni razkol", zlasti tisti, ki v tem vidijo nekaj "velikega". Drugič: v slovenski bogoslovni literaturi redno uporabljajo domačo besedo "razkol". Zato bi bilo boljše, kot "velika shizma", ki iz več razlogov ne ustreza, napisati: "zahodni razkol". --Stebunik 08:26, 16. april 2015 (CEST)

Poleg tega lahko vidimo, da se pri velika shizma odpre clanek z naslovom VZHODNI RAZKOL. Zahodni razkol, zacensi s papezem Urbanom VI., vsekakor ne more biti tkim. velika shizma, ampak edinole zahodni razkol. To bi bilo treba popravit.--Stebunik 21:21, 17. junij 2015 (CEST)

Kdo je sklical Viennski koncil?

Viennski koncil je sklical Klemen V. in ne Benedikt XI.. Jaz sem to skušal popravit, pa se ni posrečilo, naj pa kar avtor razpredelnice. --Stebunik 21:20, 5. maj 2015 (CEST)

Quartus Decimus

Zdi se mi, da so v latinščini vrstilni števniki ne "quartus decimus" (14.), ampak "decimus quartus" itd. --Stebunik 17:51, 25. julij 2015 (CEST)