Pogovor:Prožnostni modul

S to mehansko napetostjo je križ, ker se isti izraz uporabljamo tako za »stress« (N/m^2) kot za »tension« (N/m). V fiziki se recimo uporablja površinska napetost, ki je druge sorte; v tehniki pa mislim, da je pogostejša prva raba. Slovenski učbeniki fizike nikjer ne poimenujejo razmerja F/S v Hookovem zakonu s kakšnim svojim imenom. Po drugi strani pa se spomnim, da je prof. Gosar pri mehaniki kontinuumov govoril o napetostnem tenzorju; torej implicitno tudi fiziki uporabljamo napetost za »stress«. --Peterlin 14:49, 11 mar 2004 (CET)

Nemci kot Nemci rečejo sili na enoto preseka (površine) F/S 'mehanska španunga' Mechanische Spannung, kar se sliši domače in seveda po germansko po (ne)potrebnem raztegnjeno (v nedogled). V tehniki misliš raba »napetosti« za σ (F/S) ali kako? Seveda je površinska napetost drugačna. Meni »napetost« kot recimo ena od komponent v σ_ik ne dela težav - je pa zanimiva 'zmešnjava', če se tako izrazim, ja. Kaj je potem pravzaprav angl. izraz »tension«. Pritisk? Menda, ne. Bom še malo pogledal okoli glede same napetosti v tem sotvarju, ker se mi včasih zazdi, da fiziki hitro opravijo s Hookovim zakonom. --XJam 15:16, 11 mar 2004 (CET)

Primož, nisem prepričan, če lahko enostavno začnemo uporabljati izraz za »mehansko napetost«. Kolikor je meni znano, ponavadi nisem slišal tega izraza. Kakor sem napisal zgoraj, bom še malo pogledal o tem. Večinoma so govorili le o »napetosti«. Sicer pa vseeno ni slab izraz. --XJam 11:11, 15 mar 2004 (CET)

Vem, strojniki govorite o »napetosti« in veste, kakšno napetost imate v mislih. Električarji tudi govorijo o napetosti in tudi oni vedo, kakšno napetost imajo v mislih, čeprav seveda ni ista. V redkih primerih, ko nastopata ena in druga napetost, pa ju je treba nekako ločiti - Google mi za zgled najde recimo [http://193.41.36.136/bazeul/URED/2003/056/B/52_2787_5039.htm Pravilnik

o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3kV]. Drugače pa si izraza nisem izmislil - COBISS najde še nekaj primerov (čeprav vsi po vrsti izvirajo iz elektrotehniških krogov, ki so tako ali drugače zašli v mehaniko in so to drugo napetost morali nekako poimenovati. Drugače pa ravnokar res vidim, da leksikon fizike (rumena sovica) edino za to napetost ne podaja nobenega pridevnika; ostali trije pomeni jih imajo: površinska napetost, električna napetost in magnetna napetost. --Peterlin 13:49, 15 mar 2004 (CET)

Ja, to nekako sem mislil, ker sem, kakor veš fizik po duši, strojnik pa po usodi. Včasih mi mogoče pomaga, da sem 'povohal' obe področji, čeprav ne vedno. --XJam 14:06, 15 mar 2004 (CET)