Pogovor:Newton

Govori kao što pišeš[uredi kodo]

Hm, njuton z izgovorjavo njut'n!? --Andrejj 11:55, 6 junij 2007 (CEST)

Pravilna izgovarjava je njuton (po SP). Podomačeno se besede včasih malo drugače izgovori kot v tujem jeziku. Tudi npr. Shakespeare se ne izgovori [šejkspir], ampak [šékspir]. --Eleassar ^pogovor 11:59, 6 junij 2007 (CEST)

Kdo pa je pisal SSKJ? Fiziki ali slavisti? Uveljavljena raba v VSEH slovarjih, leksikonih, učbenikih, knjigah in enciklopedijah je njuten. Tudi DMFA na tekmovanjih uporablja izraz njuten. lp, --Miha 13:23, 6 junij 2007 (CEST)

Regulator (norma) slovenskega knjižnega jezika je SAZU, ki izdaja SP. V SSKJ sicer piše njuten, drugje pa nisem preverjal, ampak dvomim v to, kar trdiš. --Eleassar ^pogovor 14:03, 6 junij 2007 (CEST)

Se oproščam, mišljeno je bilo njuten, pa sta me poprejšnja razprava in naslov zavedla. lp, --Miha 19:16, 6 junij 2007 (CEST)

Nekaj branja:

SSKJ newton -a tudi njuten -tna [njútǝn -tna] m fiz. enota za merjenje sile
točka 1.2.1.
Pogovor:Vat
Strojniški priročnik: njuten in newton

--Andrejj 19:29, 6 junij 2007 (CEST)

Preprosto ni logike. Na ta način delamo krivico samemu Newtonu. Če pa ne, bi morali kakor enoto, imenovano po njem, pisati tudi njegov priimek in ime. Da ni jezikovnih ovir glede pisanja 'po domače' ne vem, je pa to pmm nespoštovanje dela fizika, morda kakšnih mednarodnih norm, pa še česa. --xJaM 08:17, 4. avgust 2007 (CEST)[odgovori]

Ali pišeš enoto za tok kot Ampère ali kot amper? Vidiš, da ni nujno treba enako pisati enoto in priimek. Sicer pa je edina norma, ki jo moramo upoštevati pri pisanju v slovenskem knjižnem jeziku, kot se za enciklopedijo in vsako javno sporočanje spodobi, Slovenski pravopis. Dokler ne bo kdo v kaki ugledni publikaciji razložil, zakaj bi to lahko bilo napačno. SSKJ podaja pregled aktualnega stanja slovenskega jezika, ni pa norma [1][2][3]. Kaj šele, da bi to bil kak Strojniški priročnik. Tudi evro pišemo po slovensko, čeprav bi po mednarodnih normah morali euro. --Eleassar ^pogovor 18:29, 6. september 2007 (CEST)[odgovori]

Je kdo omenjal Strojniški priročnik kot normo?

Kaj pa Uradni list z ministrovo odredbo?

Jaz zadevo razumem takole: do naslednjega prehoda Jupitra čez Marsovo senco bo ta zadeva uradno njuton (ne glede na vso uporabljano literaturo, ki pač do novega natisa uporablja stare "norme" newton in njuten), po prehodu planetov pa bo svet modrih jezikoslovcev preklopil na kaj novega, morda njutn ali nevton? --Andrejj 21:31, 6. september 2007 (CEST)[odgovori]

Enoto pišem, kot jo pišejo slovenski fiziki že kar nekaj časa, newton in res ne vidim nobenega tehtnega razloga, da bi jo pisal kako drugače - saj so jo tako tudi uvedli, da bi spominjala na znamenitega angleškega fizika. Ne vem tudi zakaj bi na primer slovenščina delala obrate za 180°, ali pa še za večje kote, saj je pisanje angleških imen že dolgo uveljavljeno. Sploh ne vem kdo si je takšen (morda celo poneumljen - kar bodo morda spoznali po prehodu, o katerem govori Andrej) izraz. Tudi pri wattu smo se spretno izognili - enoto uradno zapisujemo W, beremo (in pišemo pač) pa vat. Tudi SP se spreminja, in lahko rečemo, če je že norma, je le trenutna. --xJaM 22:37, 6. september 2007 (CEST)[odgovori]

Dvomim, vendar spoštujem vajini mnenji. Moje osebno mnenje je, da če pišemo badminton (šport)/Badminton (posestvo), boston (ples)/Boston (kraj), Milton, Hilton itd. z o-jem, ni nobene potrebe pisati njuten. Tudi npr. Medicinski slovar podaja kot izgovor besede newton [njúton]. Slovenjenje pa me ne moti, saj že od nekdaj pišemo tudi amper, vat in farad drugače, kot se glasi izvirno ime znanstvenika. Gre pa tu tudi za ohranjanje pristnosti jezika, ki ga že tako preveč prežemajo anglizmi. --Eleassar ^pogovor

Ja, vendar newton ni ravno zgled za tak anglicizem, saj je ime enote že kar nekaj časa prisotno v slovenščini. Že skoraj tako (vsaj pmm) kot npr. telefon ipd. Pa spremenimo še te besede, če so nevarnost za naš jezik. Ne vem tudi od kdaj nekdaj tudi pišemo vat - mislil sem, da pišemo watt. Seveda ne pišemo, v zvezah kot je kilovatna ura, ipd, o čemer pa smo že govorili. Ne vem, meni občutek pravi, da v takšnih primerih ne ravnamo prav - in bi se nam lahko kdo celo smejal. Potem bi bilo preprosteje, če bi privzeli pisanje izvirnih (vsaj angleških) imen podomačeno, kot to počnejo Srbi, Rusi - vendar to pa že res od nekdaj pišemo v izvirnih oblikah, in ravno Newtona je moralo to doleteti.

--xJaM 05:37, 21. september 2007 (CEST)[odgovori]

Beseda newton je približno toliko slovenska kot larynx, ki je tudi že kar nekaj časa prisotno v slovenščini. OK, jasno da ne moremo izumljati novih slovenskih enot, ampak da pa jih ne bi pisali po naše, pa nam nič in nihče ne preprečuje. Po iw sodeč še zdaleč ne bi bili edini. Občutki so dostikrat varljivi. Če se SP, Dragu Bajtu, Peterlinu in temu blogerju [4], ki je izšolani matematični fizik, sicer pa sva kolega, zdi slovenjenje ok, bo tudi za nas. Primerjava osebnih in občnih imen tudi ni na mestu. Prva pišemo z veliko, druga z malo, prva puščamo pretežno v izvirniku, druga običajno slovenimo itd. Pa telefon tudi pišemo po naše, ne pa kot telephone, ne? Skratka, objavi razpravo o tem, ali je bolje pisati newton ali njuton, v kaki ugledni publikaciji, pa jo bom z veseljem prebral. Do takrat pa.. naj se smeje, kdor se hoče; mi tukaj se ravnamo po relevantnih in zanesljivih virih. Grem si sposodit članek Ivana Kuščerja O strokovnem pisanju in priročnik Janeza Gradišnika Slovensko ali angleško v NUK. --Eleassar ^pogovor 13:53, 21. september 2007 (CEST)[odgovori]

SP je nedvomna norma (pa karkoli si mislim(o) o njem). Čeprav se zdi slovenjenje okej nekaterim (še tako kvalificiranim ljudem), se lahko nekaterim drugim (tudi kvalificiranim) vseeno ne zdi okej, mar ne? Bo čez dvajset let nekdo ugotovil s tem v zvezi kaj novega (ali morda starega)? Bo sedanji izraz kaj kvalitetneje opravljal svojo vlogo? V vsakem primeru pa ostaja na kilograme literature, ki ima drugačne zapise. Ja, in nedvomno ostaja tudi, da je navada železna srajca. --Andrejj 23:11, 21. september 2007 (CEST)[odgovori]

Boljši zgled (za katerega sem mislil zgoraj) je pmm npr. volt. Ga tudi ne pišemo 'volta', neposredno po Volti. Hm, morda bodo enako kot sedaj želimo enoto newton pisati njuto(e)n, nekdaj začeli strogo pisati larinks namesto grla. Kaj pa na primer v primeru, če bodo leta 2027 za sedmo fundamentalno enoto za antigravitacijo imenovali bošković. Kako jo bomo potem zapisovali - boškovič, ali celo boscovich, boskovič? Še dobro, da mi pri delu večinoma ni treba uporabljati polnih imen enot, in se lahko brez težav zadovoljim s kakšnim kN. Razumem glede preprek pisanja po domače, vendar ne razumem tudi zakaj bi nas kaj oviralo, da bi pisali bolj izvirno. --xJaM 00:03, 22. september 2007 (CEST)[odgovori]

Priimek Newton (Newtona, Newtonu,...) se v slovenščini običajno izgovarja njútǝn, (njútna, njútnu,...). V članku Newton piše [njúton] (SSKJ dovoljuje oboje) vendar brez navodil o sklanjatvi. Zanima me, kako naj sklanjamo po njem imenovano enoto:

ali njuton, njutona, njutonu,... 10 njutonov
ali njuton, njutna, njutnu,... 10 njutnov

(Sprašujem po zapisu - kako se sklanja v izgovorjavi vem: njútǝn, njútna, njútnu,... 10 njútnov.) LP, Marino 15:27, 22. december 2007 (CET)[odgovori]

Črka o se ohranja (tako v zapisu kot v izgovoru). --Eleassar ^pogovor 10:36, 8. februar 2008 (CET)[odgovori]

Standardi SIST[uredi kodo]

Izšli so prevodi standardov s področja veličin in enot (SIST ISO 31 in SIST ISO 1000). [5] Ker se je v minulih meseecih pokazalo, da SP 2001 v marsičem ne velja za verodostojen vir, bi bilo najbrž smiselno popraviti izrazje po teh standardih. --Eleassar ^pogovor 10:34, 8. februar 2008 (CET)[odgovori]

Res je, SIST ISO 31 navaja: hertz, newton, pascal, joule, watt, coulomb, ohm, siemens, weber, henry, becquerel, gray in sievert vendar amper, volt, farad, tesla, luks in lumen

SIST ISO 31-3+A1:2007(sl) (Veličine in enote: mehanika) pa pravi newton ali njuton, vendar newton meter. --Andrejj 10:36, 27. marec 2008 (CET)[odgovori]

In morda ob tem še nasvet: ne prehitevaj/mo/te s premikanjem člankov v spornih primerih. --Andrejj 10:40, 27. marec 2008 (CET)[odgovori]

Članke nameravam premakniti na prejšnje naslove, ugovori? --Andrejj 10:43, 13. april 2008 (CEST)[odgovori]

S prestavitvami se strinjam. Še na eno enoto smo BTMVTK pozabili - debaj. --xJaM 13:40, 14. april 2008 (CEST)[odgovori]

Glej tudi Slovar merjenja (avtor: prof. Tjaša Kuerpick, Translator for Engineering and Natural Science) in Slovensko tehniško izrazje. Jezikovni priročnik (avtor: Andrej Šmalc, Jakob Müller idr.). Če povzamem, nekatere enote (npr. vat) se pogosteje pišejo podomačeno, druge (npr. njuton, džul) nepodomačeno. Smiselno bi bilo torej vrniti na izvirni zapis samo nekatere enote. --Eleassar ^pogovor 00:32, 17. april 2013 (CEST)[odgovori]

Žal nimam časa in volje, da bi se poglabljal v podrobnosti slovenske wikipedije, ampak s posiljenim slovenjenjem enot boste naredili veliko zmedo. Kot referenco vzemite npr. leksikon Fizika iz zbirke Mali leksikoni CZ. Tam smo prežvečili vse dileme, ki se porajajo s tem v zvezi. Če koga kaj zanima s tem v zvezi, naj mi piše na ales.mohoric@fmf.uni-lj.si -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:46.151.234.193 (pogovor • prispevki).

Težko bi se strinjal s tem, očitno imajo stroke različno stališče do tega in je že zmeda. Dodajam slovarček vakuumske tehnike iz leta 1992, kjer so zabeležene poslovenjene enote.[6] --TadejM ^pogovor 00:53, 4. februar 2022 (CET)[odgovori]