Pogovor:Naravni satelit

Naravni sateliti planetov

Andrej, ali lahko nazaj prestavimo na »Jupitrovi naravni sateliti«, namesto »Jupitrove lune«, in tudi za ostale velike planete? Tudi angleška wikipedija ima tako in je PMSM tako še najbolj 'pravilno'. Ali si imel kakšen drug razlog za spremembo? --xJaM 01:07, 7 dec 2004 (CET)

PMM je izraz luna širše uporabljan in poznan (ampak v nobenem primeru tudi naravni satelit ni napačen, oz. je skoraj sopomenka). Tudi angleška wikipedija ima sicer npr. članek en:Jupiter's natural satellites, ampak v članku ves čas uporabljajo moon... --AndrejJ 17:22, 7 dec 2004 (CET)

Ne vem za razširjenost rabe izrazov lun. Naše nebo ima npr. »satelite«, Tomaž Zwitter je v Atlasu vesolja Patricka Moorea prevajal tudi »sateliti«. Prav tako so »sateliti« še v drugih publikacijah, tako da trenutno nimam nobene pri roki, ki bi pisala lune. Res je, da vse te publikacije, pišejo kar »sateliti« brez »naravni«, vendar to v našem primeru ni dovolj zaradi konteksta široke enciklopedije in ne le zgolj astronomskega besedila. Trenutno imamo tudi vse povezave na naravne satelite planetov kot Tetis (luna) in ne »Tetis (naravni satelit)«, le zaradi 'šparanja s prostorom', pa tudi po zgledu angleške wikipedije. Članki o samih naravnih satelitih pa bi PMSM bili pod naravni sateliti. Če pa ne, moram vse povezave spremeniti na lune. Trenutno je tudi edini opisan naravni satelit le Luna. Hecno je tudi, če bi sledili zgledu za lune, bi morala biti Luna pod »Luna (luna)« (in ne »Luna (naravni satelit)«. Naravni sateliti pa bi bili pod »luna«, kjer je sedaj Luna. --xJaM 21:53, 7 dec 2004 (CET)

XJaM, ker si nedvomno večja astronomska referenca ne bom ugovarjal. Ampak še enkrat, kaj praviš na moj (že omenjeni) argument: Tudi angleška wikipedija ima sicer npr. članek en:Jupiter's natural satellites, ampak v članku ves čas uporabljajo moon? --AndrejJ 22:11, 7 dec 2004 (CET)

Nisem neka referenca.. Res je, ja, da uporabljajo luna, kar je zanimivo. Tiste publikacije, ki se jih zgoraj navedel pa ves čas uporabljajo tudi med besedilom sateliti. Na primer: »Mars ima dva satelita, Fobos in Deimos, ki ju je leta 1877 odkril Asaph Hall.« Itd. Saj se moj argument glede povezave na članke o naravnih satelitih (Tetis (luna)) sklada s tem angleškim sopomenskim načinom pisanja. Oglasil sem se le zaradi tega, ker so bile pred tvojo spremembo na »Jupitrove lune«, ... že prej povezave drugod na »Jupitrovi naravni sateliti«. Le zaradi tega. Podobno sem ugotovil, da se pač izraza vesoljski čolniček ne uporablja tako pogosto, na kar me je opozoril Roman in sem popravil vse povezave na raketoplan. Saj to ni problem - popraviti. Greš skozi od odprave Columbie STS-1 do njene zadnje, nesrečne STS-107, pa je. Meni je vseeno, če rečemo lunam/naravnim satelitom, tudi vijolični fižolčki, jaz sem le zapisal, kar sem prebiral do sedaj. Za materni jezik mi sicer ni vseeno. Pri raketoplanu sem se uklonil, čeprav ni najbolj posrečen izraz - ga pa ima vsaj SSKJ - vesoljskega čolnička, ki je neposredni prevod od »space shuttle«, pa nima - in tudi zato. V srbohrvaščini uporabljajo tudi kar šatl, po principu prometne luči/semafor. --xJaM 22:49, 7 dec 2004 (CET)

Vidim, da si že popravil nazaj, kakor je bilo. Nisem pa vedel, da sva že dosegla soglasje glede tega. Če sva ga (vendar res, če sva ga) sem vesel (tedaj in le tedaj), in tudi, da je tako najbolj primerno, da ne bo kasneje še kakšnih spotik. Naravnih satelitov 'na srečo' še ni tako veliko za obdelati v primeri z 90000-timi asteroidi, nevemkoliko zvezdami in galaksijami. Velikokrat opažam tukaj, da se veliko pogovarjamo o določeni stvari, ne najdemo pa vedno 'eksplicitne' rešitve. Nekaj zadnjih problemov je v zvezi s poimenovanjem fizikalnih in elektrotehniških količin, veličin in izrazov, ki morijo Heretika; pa tudi Janez je omenil še nekaj problemov in celo na katerih straneh jih naj obravnavamo. Meni ni problema se odločevati tako ali drugače, le da so 'vsi zadovoljni', oziroma, da je vse v skladu s tukajšnjimi načeli. Včasih tudi težko kaj pojasnim. Saj je že veliko narejenega na slovenski wikipediji tudi s te strani - mislim o vsakodnevnem delu in ne sami vsebini člankov. Ne v takšni meri kot v angleški izvirni enačici, vendar smo mi dve leti v fazi z njo. Seveda, tudi če bi začeli v istem času, bi bila razlika.. --xJaM 23:07, 7 dec 2004 (CET)

Tudi tukaj - asteroidna luna Angleži niso dosledni, oziroma uporabljajo sopomenski zapis. Hmh, ali slučajno luna in naravni satelit nista sopomenki? (Tako luna, kakor naravni satelit morata imeti tirnico, ki je vezana na neko telo, okoli katerega kroži(ta) - to bi bila najosnovnejša definicija, zato ne vem.. Če asteroid nima znane tirnice, ne dobi niti ustaljenega imena in ima le sistematično ime.) Sicer je še pravilneje »naravni satelit/luna malega planeta/planetka/planetoida«, pa pustiva to.. --xJaM 23:19, 7 dec 2004 (CET)

MMG, za naše razmere so vsa ta čudna, tuja imena res nemogoča. Kdaj bo kdo od naših lovcev, LINEARnih aparatov odkril kakšen planetek z imenom Kranjski Janez ali Žalski zmajček. --xJaM 23:22, 7 dec 2004 (CET)

Zadnjič sem v eni od revij Gea (ne spomnim se, kateri; avtor M. Prosen) bral, da je izraz naravni satelit vpeljal Kepler 1630. leta in je s tem nadomestil druga imena, ki jih je v tistem času kar mrgolelo.

Tudi po pomenu besede satelit (spremljevalec) je izraz kar ustrezen. Čeprav ima satelit sicer širši pomen kot luna, saj gre pri luni za planetni satelit. Za kategorijo bi bil tako ustreznejši naslov npr. Neptunovi sateliti, ker vemo, da je Neptun planet, za članek pa Triton (luna). Lahko pa bi to poenotili in uporabljali samo izraz luna. Konec koncev ne vedo vsi, ali je Neptun/Pluton/... planet ali ne. Čeprav potem pa najbrž tudi ne razlikujejo med satelitom in luno in je vseeno, kaj uporabimo. Da pa ne bo še večje zmede, se držimo enotne terminologije, torej luna. Morda pa je ta razlika umetni konstrukt, ki je nastal v moji glavi. --Eleassar ^pogovor 15:18, 29. junij 2007 (CEST)