Pogovor:Križarske vojne

Španska križarska vojna proti Arabcem

<quote>Arabci so se borili proti Špancem v boju, ki ga imenujemo rekonkvista (španska beseda za bitko oz. boj).</quote>

V tej povedi sta dve stvari narobe, ki napravita celotno trditev za absurd. Prvič: borili so se Španci proti Arabcem (Španci začeli konflikt), drugič: rekonkvista pa ne pomeni bitka (batalla), ampak "ponovno zavzetje" (Arabci so takrat vladali dan. Španiji). Španci so izrabili (križarske) vojne (proti muslimanom), da so se ponovno osamosvojili. LP, --Klemen Kocjančič 17:07, 13 september 2005 (CEST)

Seveda se strinjam, več ali manj pa sem kriv jaz, ker sploh nisem prebral, kaj piše, ampak samo wikificiral. :) lp, --matijap | pogovor 17:20, 13 september 2005 (CEST)

Rekonkvista se je končala z osvojitvojo Granade leta 1492.—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:193.95.216.248 (pogovor • prispevki) marca 2006.

Drugič se prosim pozanimajte in preberite, če je podatek pravi, ker nam z tem včasih dajate napačne informacije Lp - Uporabnik -—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:89.142.169.51 (pogovor • prispevki) 18. marec 2013.

Dragi uporabnik, vabljen si k popravljanju in dopolnjevanju... — M♦Zaplotnik^prispevki 18:38, 18. marec 2013 (CET)

Sicer pa to že piše v članku. Kaj naj bi bilo narobe? — Yerpo ^Ha? 18:39, 18. marec 2013 (CET)

Pomanjkljivosti

V članku je več pomanjkljivosti; opis zasedbe Jeruzalema čisto na začetku in uokvirjeno pa postavi križarske vojne v (enostransko) slabo luč. Podobne grozote (in še hujše) so se dogajale ob muslimanskih osvojitvah mest in pokrajin, od katerih slišimo tudi danes za tiste, ki jih izvaja Isil. Omenil bi samo nekaj pomanjkljivosti in povezav, na katere sem ob bežnem branju članka slučajno naletel.

1. Konflikta je bilo konec leta 1291, ko je padla zadnja krščanska trdnjava v Sveti deželi v Akri; pa zopet: aprila 1218 pa je prvi del vojske, z voditelji odplul proti Akri. * Tukaj naj bi ne bila povezava na Acre, Izrael ali pa na Jeruzalemsko kraljestvo, ampak na Akro (Ako, Akon, Akkon), ki bi se v imenovalniku glasila: Akra. Mislim, da je ta trdnjava oziroma mesto sicer tako znano, da mu ne bi bilo treba dodajati drugega; ker se pa glavno mesto Gane tudi imenuje Akra, bi bilo treba dodati: "Akra (Gana)", pa tudi "Akra (Izrael)". Pri IX. križarski vojni ima avtor vendarle Akon. Treba bi se bilo le odločiti, katero ime je najpogostejše in najprimernejše, kajti Akon je tudi neka osebnost, ameriški raper Akon, rojen 1981. Kolikor mi je znano, so v slovenski literaturi pogosteje pisali "Akra".
2. V četrti križarski vojni so Rimokatoliki (pisani z malo!) zavzeli Konstantinopel; * bolj pravilen izraz – ki ga navadno uporablja nepristranska zgodovina – bi bil, da so križarji zavzeli Carigrad
3. Leta 1213 papež Inocenc III. je želel ponovno osvojiti Jeruzalem; * tu je napačen vrstni red in povezava: Leta 1213 je Inocenc III. …
4. Cerkev je na četrtem lateranskem cerkvenem zboru * povezava bi bila pravilna npr. takole: četrtem lateranskem vesoljnem cerkvenem zboru
5. Friderik II. * pravilna povezava bi bila: Friderik II..
6. leta 1187 osvojila Jeruzalem. * Pri letnicah v članku navadno ne uporabljamo povezav.
7. Boljše bi bilo, če bi se članek omejil le na tradicionalne križarske vojne; če pa je že zajel širše zgodovinsko obdobje, potem ne bi smel skleniti tako, kot piše v prvi točki, ko da je bilo s tem "križarskih" vojn konec; morda to velja za krščanske, ne pa muslimanske, ki pogostoma najdejo svoje "Mahdije", vse do "Bin Ladna" in do "isil". V krščanstvu so imele križarske vojne večinoma bolj omejen cilj in bolj določen namen.
8. Ta križarski pohod je bil prvi, na katerega ni pozval Vatikan * takrat še ni bilo vatikanske države, ampak papeška država; boljši izraz bi bil: »papež«. Poleg tega se ni vse dogajalo »s papeževim blagoslovom«, tako ne osvojitev Zadra 1202, kakor tudi ne osvojitev Carigrada 1204. Papež in Bernard sta bila enako ogorčena nad divjanjem križarjev nad Judi v Porenju.
9. »Naj bo siromak, plemič ali ropar. Naj pade na poti ali v boju mu bodo odpuščeni vsi grehi!« To so bile besede papeža Urbana II. * navedi citat!
10. Ni točna trditev, da po koncu križarskih vojn teh ni bilo več. Tedaj so se šele začele muslimanske križarske vojne za osvojitev Balkana in cele Evrope. Ne glede na to, da je podvig križarskih vojn s krščanskega in prosvetljenskega stališča zares vprašljiv, pa je tudi res, da so vsaj za nekaj časa zadržale muslimansko prodiranje proti pravoslavnim in katoliškim deželam. Zato trditev, ki jo avtor podaja v moji prvi točki, skratka ne vzdrži kritike.
11. Na koncu zadnjega poglavja o križarskih vojnah bi bil bolj objektiven naslov: »Ocena«, in ne »Kritika«. Sem naj bi spadala »kritika«, ki je raztresena skozi cel članek. Za pravilno in objektivno oceno bi bilo treba pogledati vsaj še kako knjigo »z druge strani«, na primer tudi tisto, ki jo je že davnega 1909. leta z velikim čutom odgovornosti in poznavanjem dejstev napisalFranc Grivec pod naslovom »Vzhodno cerkveno vprašanje«: https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt --Stebunik 16:43, 5. november 2014 (CET)

Opazil sem, da so nekatere povezave preusmerjene, npr.: "Inocenc III.", pa "papež Inocenc III.". Točka več za članek.--Stebunik 17:04, 5. november 2014 (CET)

Samo splošna replika (glede večine detajlov imaš verjetno prav): ne zveni ravno pošteno, da grozote, ki so se dogajale med križarskimi vojnami relativiziramo z grozotami, ki so jih storili muslimani. Podobno si že poskušal, ko si je nekdo zaželel članek o premoženju RKC - češ, dokler so drugi (domnevno) še hujši, ni upravičeno pisati o manj bleščečih plateh Cerkve. To ni racionalen način razprave.

Tvoja kritika je ponekod tudi navzkriž z dejstvi. Pojem "muslimanske križarske vojne", ki naj bi se začele po krščanskih, ne obstaja. Muslimani niso imeli križarjev. Bili pa so recimo turški vpadi, o katerih članek imamo. Križarske vojne so res pomenile tudi upor proti muslimanski ekspanziji, vendar ta vidik v članku ni izpuščen.

Nazadnje, jaz osebno menim, da je konsenz sodobnih zgodovinarjev, predstavljen v tem članku, najboljši približek objektivnemu stališču. Ne strinjam se, da bi ga bilo treba »uravnoteževati« z več kot 100 let starimi zaključki katoliškega duhovnika. — Yerpo ^Ha? 18:03, 5. november 2014 (CET)