Pogovor:Koroški Slovenci

Kdo je Slovence varoval

Posledično naj bi rezultati popisov podcenjevali dejansko število Koroških Slovencev. Kot primer se navaja južnokoroška občina Galicija: po popisu iz leta 1951 je bil v njej delež Koroških Slovencev okoli 80%. To je bilo obdobje takoj po 2. svetovni vojni, ko je vladalo v deželi vzdušje medsebojne strpnosti in je avstrijska država slovenski manjšini dosledno zagotavljala njene pravice do dvojezičnega javnega življenja. Do leta 1961, v pičlih desetih letih in brez omembe vrednih demografskih ali migracijskih sprememb, je popis prebivalstva v isti občini naštel samo še 11% Koroških Slovencev. To je bilo obdobje, ko je bila dokončno obnovljena avstrijska samostojnost in so se začele pospešeno odpravljati vse povojne pridobitve Koroških Slovencev, vključno z dvojezičnim šolstvom.

Tako piše v članku. Zdi se pa, da ni točna trditev, da je »avstrijsaka država slovenski manjšini zagotavljala njene pravice«. Takrat tega ni delala avstrijska država, ampak angleška zasedbena oblast. Tam, kjer so bili Sovjeti, so bile – na primer na Gradiščanskem – te pravice še bolj zagotovljene. Tam nacisti (npr. taki, kot je bil na Koroškem pozneje Haider) niso ponovno zoper dvojezičnost dvigali glav, ker je vprašanje, če so jih po končani sovjetski zasedbi še imeli na vratu. Če bi po vojni dajala pravice Slovencem avstrijska država, jih ne bi takoj po prenehanju zasedbe začela kršiti. Znano je namreč, da so se po letu 1955 "starši" uprli dvojezičnemu pouku, a 1972. leta so brez bojazni brambovci pometali javno dvojezične napise v Vrbsko jezero. Zakaj si tega niso upali že takoj po končani vojni? V pravni in pravi državi kaj takega ni mogoče. Žal pa so se na podoben način in še hujše v povojnem času tudi v Jugoslaviji kršile pravice Nemcev, vendar za to niso bili nič krivi Koroški Slovenci. Danes je vtis, da so oblasti na Koroškem Slovencem le bolj naklonjene kot v preteklosti.--Stebunik 23:40, 2. januar 2014 (CET)