Pogovor:Klavir

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije


V samem članku navadno ne navajamo tujejezičnih prevodov. Izjema so seveda tuja geografska imena – v članku o Dunaju je seveda nujno omeniti, da se mu po nemško reče »Wien«. Sicer pa imamo namesto tega kazalce na (obstoječe!) članke o isti temi v drugih jezikih, npr. [[de:Klavier]], ki se izpišejo ob levi strani geselskega članka. Za klavir lahko tako radovedni bralec s klikom ugotovi ne le, kako se mu pravi po angleško, nemško, francosko in italijansko, ampak tudi, kako se mu reče po litvansko, latvijsko, in, če zna prebrati, tudi po korejsko, japonsko in kitajsko. --Peterlin 11:32, 17 maj 2005 (CEST)

Srednji pedal v nemščini: Tonnhaltungspedal, pri nas načelno »prolongacijski« p., če si ni kdo izmislil še kaj drugega. --Ziga 14:35, 13 februar 2007 (CET)

Zdravo Žiga, hvala za komentar. Seveda imaš prav - ko gre za sodobne klavirje. Pri nekoliko starejših klavirjih (torej ne le pri pianinih) je srednji pedal navadno moderator. Pri starejših pianinih nekaterih proizvajalcev (npr. Blüthner) filc med strune potisne levi, t.i. piano pedal itd... pri klavirjih z začetka 19. stoletja (t.i. Hammerflügel - ustrezen slovenski prevod bi bil recimo klavir s kladivci) je bilo običajno, da so imeli tudi po šest pedalov z najrazličnejšimi funkcijami (Fagotzug, Janitscharen itd. - ustreznih slovenskih prevodov žal ne poznam in se bojim, da niti ne obstajajo). Nadalje bi želel opozoriti le še na en spodrsljaj - komentar k sliki klavirja pod geslom GRAD TUŠTANJ PRI MORAVČAH: ne gre za klavikord (to je povsem drugačno glasbilo), ampak za že omenjeni Hammerflügel iz ca. 1820 in nikakor ni edini pri nas. So pa dejansko redki. Večina je bila verjetno uničena skupaj z našimi gradovi med in po drugi svetovni vojni. Anovak 17:41, 12. januar 2008 (CET)[odgovori]