Pogovor:Hitrost gravitacije

O vsebini

Ta zgodba o hitrosti gravitacije je zanimiva (podobno kot zgodba o hitrosti svetlobe). Verjetno iz več razlogov. Trenutni angleški članek o tej zadevi (in tudi ta preveden) navidezno in relativno izgledata precej obširno - verjetno pa se (zadaj) skriva še kaj, ali pa celo dosti. Kot je razvidno, so fiziki po verjetno prvi neposredni meritvi te hitrosti Kopejkina in Fomalonta z NRAO, kar močno napadli postopek, in morda še bolj način prikaza ipd. Sploh morda izstopata Will in Asada. Nekje je nekdo zapisal, da je Will svetovna avtoriteta na tem področju. Verjetno res, je pa tudi res, da je Fomalont stari maček, če predpostavimo da je Kopejkin mlajši. Teorije načeloma dobro razložijo da je $\epsilon$ identično enak 1, nekako pa morda pozabljajo pojasnjevati zakaj je temu tako. Drugi znani preskus STR je odklon svetlobnih žarkov v gravitacijskem polju, ki so ga za Sonce že dodobra izmerili. Ali ni morda malo čudno da nekaj vpliva ne nekaj, in ta dva 'nekaj' se enako hitro gibljeta, če se laično izrazim (s tem da vemo da je masa nekakšna fluktuacija prostor-časa, kar pač to že pomeni)? Zanimivo je tudi, da je bil nekaj časa Kopejkin wikipedist na en (Kopeikins), ki ima, če prav razumem po njegovi spletni strani, dva doktorata, enega iz 'sovjetskih' časov - najprej je seveda diplomiral z odliko na Oddelku za astronomijo Državne univerze v Moskvi, kjer je študiral STR pri Leonidu Griščuku - iz relativistične astrofizike in STR pod Zeldovičevim mentorstvom na Inštitutu za vesoljske raziskave Akademije znanosti SZ (Jakov je bil mmg tedaj v zadnjem letu življenja), nato pa čez pet let še iz teoretične fizike in astrofizike na Državnem astronomskem inštitutu Šternberga DUM/MGU - tako da lahko sedaj poučuje tudi v ZDA, kjer to tudi res počne. 1993 je učil astronomijo na japonsku Univerzi Hitocubaši v Kunitačiju in naokrog. Med letoma 1997 in 1999 je bil na Inštitutu za teoretično fiziko Univerze v Jeni, nato pa od leta 2000 na Oddelku za fiziko in astronomijo Univerze Missourija (UMC) v Columbii, kjer je še sedaj. Kot je razvidno iz zgodovine angleškega članka, se je članka lotilo kar nekaj urejevalcev, od katerih morda izstopa sedaj nedejavni in rigorozni Hillman. V eni od zgodovin članka o Kopejkinu, je npr. Hillman opozoril samega Kopejkina da mora o sebi pisati manj nepristransko, kar pač to že pomeni. Mislim da je Kopejkin uredil nekaj stvari tudi anonimno prek 128.206.125.85, kjer je enkrat lepo zapisal da morda lahko gre za tri različne pojme $c_{X}$, ki jih je pač Einsten že združil v $c_{\{e\}}$ (Kopejkinova označba). Trenutno so na špekulacije nedavno preminulega vizionarja Van Flanderna iz leta 1996, da je $\epsilon$ lahko enak celo 0,0000000002 (2×10^{2998900000000000000♠−10}), (že) pozabili. Van Flandern je dobro poznal nebesno mehaniko (doktorat iz astronomije/nebesne mehanike na Yaleu), o njegovih špekulacijah pa bo verjetno odločil čas (čez čas). Kakorkoli, branje, oziroma zgodba sama, se začne zelo obetavno in ugodno za (na splošno znano kot nepraktično in tam nekje oddaljeno) astronomijo. Le Verrierova meritev je pokazala kakšno točnost in moč ima lahko ta človekova dejavnost, saj je dala prvič nepravilnosti, ki so pokazala na neusklajenost newtonovske mehanike, namreč o sami hitrosti gravitacije, ki je po Newtonu neskončna. Debata vsekakor še ni končana, in v enem ali več scenarijih lahko ima sir Newton še vedno prav. To z astronomijo se ni zgodilo prvič. Podobno je bilo že pri Hiparhu s precesijo enkonočij, ki jo je dokaj uspešno pojasnil šele sir Newton, in še bi verjetno lahko naštevali v Zgodbah iz astronomije. Atronomija velikokrat izmeri stvari, ki jim teorija ni takoj kos, in jasno obratno. Kopejkin napoveduje v enem od svojih zadnjih člankov, kar je sicer tudi drugače zanimivo branje, ker piše jasno o precej težkih rečeh, da bo moč z zagotovostjo ugotoviti hitrost gravitacije, čeprav je teorija močno linearizirana, ker drugače nima smisla, saj ljudje še nimamo tako občutljivih naprav, da bi napadli teorijo nesposredno. Zanimivo je tudi, da je precesijsko sukanje Merkurjevega prisončja dalo možnost da se pojav sam lahko pojasni na več načinov, oziroma z več teorijami, od katerih seveda daleč prednjači Einsteinova STR - ni pa seveda zadnja beseda fizikov na to temo, saj, kot sami prizna(va)jo, da vedo zelo malo. Tudi Van Flandern je bil nekaj časa wikipedist (Tomvf) Vsekakor velja tista Dysonova da so teorije iz kozmologije podobne, čemu že ... --xJaM 03:50, 8. maj 2009 (CEST)