Pogovor:Električni krog

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Po tej definiciji je sodobni izvedeni (von Neumannov) matematični procesor v bistvu električni krog. Imam prav? --XJam 12:59, 23 Sep 2003 (UTC)

Nisem sicer prepričan, da razumem, kaj sprašuješ (von Neumannov računalnik?), verjetno pa je odgovor pritrdilen. Električni krog je karkoli od kroga z baterijo in žarnico do elektroenergetskega omrežja, računalnika itd. Imeti mora le izvir, porabnika in vodnike. --Peterlin 13:17, 23 Sep 2003 (UTC)
Naj te ne zavede. Kolikor poznam tehniko računskih strojev, je rečeno, da si je teoretično zamislil matematični procesor von Neumann, znani madžarsko ameriški fizik. In do danes se ti procesorji v bistvu niso spremenili. Ko bodo delovali s pomočjo svetlobnih impulzov in nanotehnologije, verjetno ne bodo več električni krogi. Tako, da sem, ja, mislil procesorje, ki jih imamo danes v škatlah - ala Intel in AMD. To je to. Simpl. --XJam 13:27, 23 Sep 2003 (UTC)
Vsi elektronski računalniki, von-Neumannovi in ne-von-Neumannovi (elektronske nevronske mreže?), vključno z analognimi računalniki so električni krogi. Niso pa optični, biokemijski (Adleman je pred leti nekaj "računal" z odseki DNA) ipd. --Peterlin 13:33, 23 Sep 2003 (UTC)

Kirchhoffova zakona[uredi kodo]

V večini primerov zakona res veljata, ne pa vedno.

  • Če je vezje (električni krog) po obsegu primerljivo ali večje od valovne dolžine izmeničnih tokov in napetosti, potem ne veljata.
  • Podobno ne veljata, kar je tudi do neke mere povezano s prejšnjim pogojem, če v električnem krogu nastopajo zgoščenine in razredčine električnega naboja. --84.255.205.11 01:02, 6. junij 2008 (CEST)[odgovori]