Pogovor:Bunjevščina

To je stran za pogovor o izboljšanju članka Bunjevščina. Stran ni namenjena splošnim pogovorom o temi članka.
Svoje komentarje in odgovore podpišite s štirimi vijugami (~~~~). Novo besedilo postavite pod staro. Za začetek nove teme kliknite sem. Novinec v Wikipediji? Dobrodošli!	bodimo vljudni predpostavimo dobronamernost brez osebnih napadov bodimo gostoljubni	Pravila za članke brez izvirnega raziskovanja nepristranskost preverljivost

Tisti članek je širenje velikosrpske politike v Sloveniji !

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/a2/Subotica_ethnic.png —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Oprosti, ampak to je obrekovanje. Zato treba brisati. Dončec^pogovor 11:56, 25. april 2010 (CEST)

VELIKOSRPSKA PROPAGANDA PROTI HRVATOV V SRBIJE

Hrvati v Vojvodine Hrvati v Vojvodine —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Hrvati v Srbiji

• Hrvati v Srbije:
  • Hrvati bunjevci
  • Hrvati šokci
  • Hrvati sremci

Hrvati bujevci in šokci v Vojvodine —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Spoštovan 95.168.109.159! To je blatenje! Če mi zdaj širjemo "velikosrbsko politiko," takrat ne bi pisali, da je sporno narečje, temveč da je to srbski govor in nima koherence s hrvaškimi narečji. Povrh sem slišal da več Bunjevcev dandanes ima bunjevško identiteto, ki temelji predvsem na kulturo. In ne piši to, da baranjski Bosanci so Hrvati, ker imam prijatleja iz Salante in mi je rekel, da on Bosanec, ker krščansko-bosansko kulturo ima in ne hrvaške kulture. Potem, če želiš pisati v slovenščini, takrat to ne pišemo da "horvaško," ker to besedo narečja govorijo. Dončec^pogovor 12:04, 25. april 2010 (CEST)

Na ja, ampak šokaška in bunjevška kultura ni podobna hrvaški kulturi. Ampak lepo te prosim, ne piši takšnega obrekovanja, ker nismo širili "srbske propagande," ker če bi širili, takrat bi pisali, da je to "srbsko narečje." Dončec^pogovor 12:10, 25. april 2010 (CEST)

Srbi ne govorijo "ikavsko" štokavsko narečje

Hrvaška štokavščina-ikavščina horvaška bunjevščina v Like in severozahodne Vojvodine—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Hrvati v Vojvodine denes

Miloševičeva politika proti Hrvata u Vojvodini http://www.slobodnadalmacija.hr/Svijet/tabid/67/articleType/ArticleView/articleId/85514/Default.aspx [1]—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Domaja Hrvatov-bunjevcev je Hrvaška in zahodna Hercegovina

domaja Hrvatov-Bunjevcev —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Prijátel! Gospodin Boug tebé áldüje! Štokavsko in ikavsko narečje so govorili tisti, ki prišli iz Dalmacije pa Hercegovine (ki so Bunjevci), ne pa Srbi. To sem napisal v članku. Dončec^pogovor 12:25, 25. april 2010 (CEST)

Vsi Hrvati v hrvaške Slavonije se kličejo "Šokci" in vsi Hrvati v Like kličejo se "Bunjevci"

Vsi Hrvati v hrvaške Slavonije se kličejo "Šokci", vsi Hrvati v Like in zahodne Hercegovine enako se kličejo Bunjevci. Hrvati-Bunjevci Hrvati-Šokci Hrvaška Šokadija Hrvaški kulturni centar-Bunjevačko kolo v Subotice Tu ni niš sporno, tisto vse je velikosrpska šovinistička propaganda proti mira in proti Hrvatov!—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Prosim zdaj nehaj! To ni propagande! V 18. stoletju na Ogrskem tako so napisali, da Bunjevci in Šokci so katoliški Raški (Srbi), ampak ni so bili Srbi, to res. Ampak ime Raški v srednjem veku se je tikalo neke Romune, ampak oni novolatinski ljudje. Moja manjšina na Madžarskem je Vendek (Vendi), ampak v Nemčiji lužičke Srbe tudi tako zovejo, da Vendi, zaradi tega nekaj ljudi (nacionalistov) trdi, da Slovenci na Madžarskem ni so Slovenci, temveč Vendi in Zahodnoslovani, ker Srbi na Nemškom so tudi Vendi (ampak to je smešno). Dončec^pogovor 12:47, 25. april 2010 (CEST)

Tisto je napisal prvi velikosrbski ideolog Vuk Stefanović Karadžić ki je hotel vse štokavce za Srbe in meju Srbije crtal ob Virovitice-Karlovcu in karlobagu, to ni zares!—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Me ne zanima, kaj je pisal Karadžić, ampak nočem to praviti, da je res, kaj so Madžari pisali v 18. stoletju, ker o Slovencih med Muro in Rabo tudi napisali, da so potomci Vandalov. Dončec^pogovor 13:05, 25. april 2010 (CEST)

V Vojvodine so tri šokačke vasi

V Vojvodine so tri šokačke vasi: poglej,

1. Bački Breg
2. Bački Monoštar
3. Sonta

—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Ali uradno ljudsko štetje zna dokazati, da Šokci in Bunjevci so Hrvati? Ker v članku tudi lahko vidimo, da ali za Hrvate, ali za Srbe imajo, ali pa prevzejo šokaško in bunjevško identiteto. Po drugi svetovni vojni Bosanci so tudi imeli za Albane! ampak Albani ni so Slovani. Šokaščina in bunjevščina sta jezikovna in politična vprašanja. Ampak samo jezikoslovje lahko reši, ali bunjevščina in šokaščina sta hrvaška srbska narečja, ali pa jezika. Dončec^pogovor 12:58, 25. april 2010 (CEST)

V semi Bunjevačkim vasima v Vojvodine živijo Hrvati

V semi Bunjevačkim vasima v Vojvodine živijo Hrvati, poglej;

• Mala Bosna
• Stari Žednik
• Donji Tavankut
• Gornji Tavankut
• Bikovo

1. Karta Subotice

—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Lahko bereš v članku Bunjevci se imajo za Hrvate ali Srbe... Torej uradno ljudsko štetje ne potrdi, da je bunjevščina hrvaško narečje. 13:10, 25. april 2010 (CEST)

Bunjevci in Šokci su od navek Hrvati

Bunjevci in Šokci su Hrvati ali se imejo za samosvojne skupine, to ni sporno. Ampak sporno je kaj tiste skupine velikosrpski šovinisti želijo za se, a tiste skupine nemaju niš z Srbom!—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Štokavsko narečje govorijo, njihova kultura pa različna od hrvaške. Povrh drugi Bunjevci demonstrirajo, da oni so Srbi, madžarski Bunjevci pa imajo za Hrvate. Drugi Bunjevci pa Bunjevci (ne Hrvati, ne Srbi, temveč posebni južnoslovanski ljudje). Štokavsko narečje komaj razlikuje, ampak tisti ljudje imajo posebno, različno kulturo, torej temu primerno je razlika med Srbi, Bosanci in Hrvati. Ko sem napisal moj članek, nisem uporabil srbskih virov, temveč neutralne vire, ki tako dognajo, da bunjevščina in šokaščina sta sporna. Jaz nisem Bunjevac, ali Šokac, torej nočem zavzeti se za vprašanje, zato pišem, da je to sporno Dončec^pogovor 13:22, 25. april 2010 (CEST)

BUNJEVCI IN ŠOKCI

Bunjevci in Šokci se večinom imajo za Hrvate ali manjinom za samosvojne skupine! Nigde se Bunjevci in šokci nemajo za Srbe !—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Ljudsko štetje iz leta 2007 je pokazalo, da nekaj ljudi Bunjevcev, ki nasledi bunjevško kulturo, ima srbsko identiteto. Dončec^pogovor 13:27, 25. april 2010 (CEST)

Pokaži mi eno mesto kje se Bunjevci imajo za Srbe?—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

1. Bunjevci:

Sporno je da se Bunjevci držijo za Hrvate ali za samosvojno etničko skupino! Štiristo tisoč Bunjevcev v Hrvaške, Vojvodine in zahodne Hercegovine se imajo za Hrvate, in 19 tisoč v Vojvodine se imajo za samosvojnu etničku skupinu.

1. Šokci:

Petsto tisoč Šokcev v Hrvaške (Slavonija) se imajo za Hrvate, in 5 tisoč v Vojvodine se majo za Šokce.

• Bunjevci in Šokci so večinom Hrvati ali se manjinom imajo za samosvojne etničke skupine!—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Ponekod sem videl v angleškem, srbskem, nemškem in madžarskem jeziku, da v bunjevškem vprašanju Hrvate dolžijo s sovinizmom, zato ker na silo hočejo prikleniti Bunjevce h Hrvatom. Hrvati pa Srbe dolžijo. Zato, ker to samo hrvaško-srbsko mržnjo odrazi, tako ni mogočno pisati konkretno. Dončec^pogovor 13:45, 25. april 2010 (CEST)

Hrvati bunjevci ali samosvojni Bunjevci

• V vasi Tavankut ob Subotice en brat se ma za Hrvata ampak drugi brat se ma za Bunjevca!

• Štiristo tisoč bunjevačke Hrvatov v Hrvaške, vojvodine in zahodne Hercegovine se protivijo srpske politike katera ide za novo etničko grupo od Hrvatov v Srbije. Tista samosvojna etnička grupa ma 19. tisoč bunjevcev!—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Bunjevci

Bunjevci: v Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine vsi se imejo za Hrvate, Bunjevci v Vojvodine 2/3 se imajo za Hrvate, ampak 1/3 se ima za samosvojno etničko grupo!—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Štokavsku ikavicu govorijo samo Hrvati

Štokavsku ikavicu govorijo samo Hrvati, tudi poglej etničko mapo Prosrpska etnička karta Yugoslavije Etnička mapa Vojvodine Nema srba ikavaca! —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Ampak kdo je rekel, da srbi govorijo ikavščino? 17:47, 25. april 2010 (CEST)

STANOVNIŠTVO

popis iz 1910

narodnost; broj; %
Srbi 510,186 33.8
Mađari 424,555 28.1
Nemci 323,779 21.4
Rumuni 75,223 5
Slovaci 56,689 3.7
Hrvati 34,089 2.3
Rusini 13,479 0.9
ostali 72,804 4.8

popis iz 1921

narodnost; broj; %
Srbi 526,134 34.7
Mađari 370,040 24.4
Nemci 333,272 22
Hrvati 122,684 8.1
Rumuni 65,197 4.3
Slovaci 58,273 3.8
Rusini 13,664 0.9
ostali 25,182 1.7

popis iz 1931

narodnost; broj; %
Srbi 528,000 33
Mađari 413,000 26
Nemci 343,000 21
Hrvati 120,000 7
Rumuni 78,000 5
Slovaci i Česi 67,000 4
Rusini 21,000 1
Jevreji 21,000 1
ostali 37,000 2

popis iz 1941

Napomena: podaci sa popisa u Bačkoj iz 1941 kombinovani su ovde sa podacima sa popisa u Banatu i Sremu iz 1931.

narodnost; broj; %
Srbi 577,067 35.3
Mađari 465,920 28.5
Nemci 318,259 19.4
Hrvati 105,810 6.5
ostali 169,311 10.3

popis iz 1948

narodnost; broj; %
Srbi 841,246 50.6
Mađari 428,932 25.8
Hrvati 134,232 8.1
Slovaci 72,032 4.3
Rumuni 59,263 3.6
Nemci 31,821 1.9
Crnogorci 30,589 1.9
Rusini i Ukrajinci 22,083 1.3
Makedonci 9,090 0.5
Romi 7,585 0.4
Slovenci 7,223 0.4
Rusi 5,148 0.3
Česi 3,976 0.3
Bugari 3,501 0.2
Jugosloveni 1,050 0.1
ostali 5,441 0.3

popis iz 1953

narodnost; broj; %
Srbi 865,538 50.9
Mađari 435,179 25.6
Hrvati 127,027 7.5
Slovaci 71,153 4.2
Rumuni 57,218 3.4
Crnogorci 30,516 1.8
Rusini 23,038 1.4
Makedonci 11,622 0.7
ostali 78,254 4.6

popis iz 1961

narodnost; broj; %
Srbi 1,017,713 54.9
Mađari 442,560 23.9
Hrvati 145,341 7.8
Slovaci 73,830 4
Rumuni 57,259 3.1
Crnogorci 34,782 1.9
Rusini 23,038 1.4
Makedonci 11,622 0.7
ostali 83,480 4.4

popis iz 1971

ukupno 1,952,533 100
Srbi 1,089,132 55.8
Mađari 423,866 21.7
Hrvati 138,561 7.1
Slovaci 72,795 3.7
Rumuni 52,987 2.7
Crnogorci 36,416 1.9
Rusini 20,109 1
Makedonci 16,527 0.8
Nemci 7,243 0.4
ostali 94,897 4.9

popis iz 1981

narodnost; broj; %
Srbi 1,107,375 54.4
Mađari 385,356 18.9
Hrvati 119,157 5.9
Slovaci 69,549 3.4
Rumuni 47,289 2.3
Crnogorci 43,304 2.1
Rusini i Ukrajinci 24,306 1.2
Nemci 3,808 0.2
ostali 234,628 11.6

popis iz 1991

ukupno 2,012,517 100
Srbi 1,151,353 57.2
Mađari 340,946 16.9
Jugosloveni 168,859 8.4
Hrvati 74,226 3.7
Slovaci 63,941 3.2
Crnogorci 44,721 2.2
Rumuni 38,832 1.9
Romi 24,895 1.2
Bunjevci 21,552 1.1
Rusini 17,889 0.9
Makedonci 16,641 0.8
Muslimani 6,079 0.3
Albanci 2,959 0.2
Slovenci 2,563 0.1
Ukrajinci 2,057 0.1
Šokci 1,866 0.1
ostali 33,140 1.7

popis iz 2002

ukupno 2,031,992 100
Srbi 1,321,807 65.05
Mađari 290,207 14.28
Slovaci 56,637 2.79
Hrvati 56,546 2.78
Jugosloveni 49,881 2.45
Crnogorci 35,513 1.75
Rumuni 30,419 1.5
Romi 29,057 1.43
Bunjevci 19,766 0.97
Rusini 15,626 0.77
Makedonci 11,785 0.58
Ukrajinci 4,635 0.23
Muslimani (u smislu narodnosti) 3,634 0.18
Nemci 3,154 0.16
Slovenci 2,005 0.1
Albanci 1,695 0.08
Bugari 1,658 0.08
Česi 1,648 0.08
Rusi 940 0.05
Goranci 606 0.03
Bošnjaci 417 0.02
Vlasi 101 0
ostali 5,311 0.26
regionalni identitet 10,154 0.5
neizjašnjen 55,016 2.71
nepoznato 23,774 1.17
Šokci 0,00 —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Hrvaški Bunjevci in Šokci v IX.stoljetju v Ugarskem

© Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata Harambašićeva 14, Subotica, +381(0)24/535-533. —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Bunjevac dialects is exclusive Croatian Ikavian reflex

The speech has an exclusive Croatian Ikavian reflex of the Common Slavic yat phoneme. Its users are largely known to use the Latin alphabet, as is illustrated in their locally published newspaper.—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:95.168.109.159 (pogovor • prispevki) 25. 4. 2010.

Bunjevščina pa Šokaščina približata h hrvaščini, to res, ampak zato ker standard hrvaški jezik je štokavski jezik, in ta dva narečja štokavska narečja. Ampak nekaj srbskih narečij tudi ima takšen izgovor kot ikavščina. Povrh tam je bunjevška kultura, ki različne od štokavskohrvaške kulture in pobodnejše k bosanski, srbski, ali bulgarski kulturi. Res da v Bosni, tisti, ki podobno kulturo imajo, imajo hrvaško identiteto, ampak vsaj toliko govori, da oni so Bosanci. Vidim da Bunjevci imajo časopis, televizijski program, pa njihovo narečje je poučni jezik v šolah, pa bolj in bolj Bunjevac pravi, da on Bunjevac. Vidim, da vojvodinski Hrvati kljubovalno nasprotujejo bunjevaški pouk, mogočno da Srbija hoče razdeliti Hrvate. Ampak, ker toliko dokazov in protidokazov je in vprašenje naprej ruši, zato tako mislim, da je članek objektivno. Tako mislim, da madžarski viri videjo objektivno vprašanje, čeprav na Madžarskem Bunjevci hrvaška manjšina. Dončec^pogovor 18:00, 25. april 2010 (CEST)

Sem bral madžarski članek o Bunjevcih. Avtor je napisal, da bunjevška identiteta že ob koncu 18. stoletja je izoblikovala. Pri nas je bila vendska identiteta, ampak to je madžarizacija "kuhala," to ni pomembna. Ampak najprej v 18. stoletju ogrskoslovensko identito so imeli Slovenci na Ogrskem, to je zasnoval Števan Küzmič v Predgovoru Nouvega Zákona, pa tudi Mikloš Küzmič. Kasneje Jožef Klekl in Janoš Flisar sta zopet razlagala, danes pa Feri Lainšček razlaga, kot panonskoslovenska identita. Torej, kako sem gledal v članku, pri Bunjevcih zopet se okrepi bunjevška identiteta, ampak neki ljudi to tako razlagajo, da je regionalska identiteta, drugi pa kot narodna identiteta. Dončec^pogovor 18:16, 25. april 2010 (CEST)