Pogovor:Božič

Velika/mala začetnica

Kako je z božičem in novim letom kot praznikoma? Ali ju v takšnih primerih ne pišemo z veliko? Ker sem zrasel v socialističnih časih, seveda tega ne vem. --xJaM 22:28, 22 dec 2004 (CET)

Na povezavah imamo tudi Kako pišemo imena praznikov? Na kratko, po pravilih z malo, a v primeru "čustvene navezanosti" na praznik (npr. kristjani na Božič) lahko z veliko zač. LP, --Klemen Kocjancic 22:35, 22 dec 2004 (CET)

podobno je z izrazom Bog in bog. --Ziga 00:07, 6 oktober 2005 (CEST)

Aha!. Potem sem bil upravičeno v dvomih. Res je kar so povedali na zgornjem naslovu. Če pišemo z veliko Božič, 'moramo' tudi Novo leto, ker pač božič ne pomeni vsem enako. Hvala, Klemen za poučno pojasnilo. --xJaM 22:45, 22 dec 2004 (CET)--xJaM 22:45, 22 dec 2004 (CET)

...da...seveda leta 1999...kaj pa novi pravopis?--Ferdi 22:48, 5 oktober 2005 (CEST)

Tudi z malo, SP 2001. --romanm (pogovor) 22:51, 5 oktober 2005 (CEST)

Heh...hvala Roman, nisem vedel :)...vendar dvomim da je v '01 še vedno izraz "čustvena navezanost" (...če je sploh kdaj bil...)--Ferdi 22:58, 5 oktober 2005 (CEST)

Hm, sam ga ne najdem. Pravilo 150 pravi, da z malo pišemo »... imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (Prešernov dan ipd.): prvi maj, dan slovenske državnosti, dan mrtvih, vsi sveti, božič, velika noč, /.../, silvestrovo, jožefovo /.../«. --romanm (pogovor) 23:08, 5 oktober 2005 (CEST)

Še o (veliki in mali) začetnici

Mislim, da bi bilo logično pisati vse praznike, ki trajajo po en dan, z veliko začetnico, obdobja pa z malo. To bi mogli ne glede na prepričanje, npr.: božič (božična doba), Božič (praznik). Le tako bi se izognili stalnemu dvoumju, ki se ga ravno slovenščina zelo izogiba. To velja tako za krščanske kot za državne, pa tudi za bivše socialistične praznike. Če pišemo npr. Prvi maj z veliko, vemo takoj, da gre za praznik v nasprotju s prvim majem z malo, ki označuje le datum.

Kar se tiče gornjega članka "prenešeno", menim, da je odlična stvar in sem ga skrajšanega oziroma prirejenega vključil v članek, kakor tudi vire, iz katerih sem črpal.

Sicer pa bi bila tudi pri Božiču in drugih praznikih potrebna "glava" (info-box), kot jo imajo druge Wikipedije. --Stebunik 19:19, 31. oktober 2011 (CET)

IW

iw+ sem vrnil zato, ker na wiki en: niso vsi linki poštimani. --Ziga 12:30, 29 januar 2006 (CET)

Prenešeno

Tole je iz strani, ki je nastala na napačnem naslovu. Mogoče uporabno. --Tone 18:23, 6. december 2007 (CET)

Božič – starodavni praznik

Čas, ko zima res zaživi v vsem svojem sijaju, je širom sveta že dolgo čas praznovanja. Več stoletij pred prihodom moža, ki ga danes vsi poznamo pod imenom Jezus, so zgodnji Evropejci obhajali svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Premnogi ljudje so se radostili v času zimskega solsticija, ko je hudi del zime pojenjal in ko so se lahko veselili daljših dni in topline, ki jim jo bo zaradi vse daljših dni naklonilo sonce.

V Skandinaviji so severnjaki (Skandinavci) slavili Yule oz. zimski solsticij, in sicer vse od 21. decembra ter skozi ves januar. Očetje in sinovi so kot priznanje, da se je sonce naposled vrnilo, nanosili drv in kuriva, ki so jih potem seveda sežgali. Ljudje so se nato gostili in praznovali, vse dokler ni ogenj dogorel oz. je zmanjkalo kuriva, kar je včasih trajalo tudi do 12 dni. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu.

Konec decembra je bil idealen čas za praznovanje v večini predelov Evrope. V tem času leta so zaklali večino živine, ki jim je tako pozimi ne bi bilo treba krmiti. Za mnoge je to bil edini čas v letu, ko so imeli na razpolago zaloge svežega mesa. Poleg tega je to bil tudi čas, ko je večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermentirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih.

V Nemčiji so ljudje v času praznika sredi zime častili poganskega boga Odena. Nemci so se tega boga nadvse bali, saj so verjeli, da je ponoči na svojih "preletih" opazoval ljudi in se potem odločal, koga bo nagradil in koga kaznoval. Zaradi njegove nočne prisotnosti so mnogi raje ostajali v varnem zavetju svojih hiš.

Glava - pomoč!

Zakaj se nekateri podatki iz glave pojavljajo še enkrat zgoraj? Kaj naj pomeni tisto vprašanje Gregorijanski koledar 2006? Kdor se spozna na stvari, naj pomaga. Hvala. --Stebunik 21:02, 7. november 2011 (CET)

Urejeno. — Yerpo ^Ha? 21:44, 7. november 2011 (CET)

Ameriški Božič?

Mislim, da dela to poglavje v članku o Božiču krivico Amerikancem (katerim? Severnim ali Južnim?); saj je potrošništvo ali porabništvo bolezen celega današnjega sveta in ne le Amerike. Ta del bi bilo treba na temelju dobrih virov predelati in ga vstaviti ko podnaslov v posebno poglavje "Božič po svetu", ko bodo obdelana še druga področja sveta, pod podnaslov "Santa Klaus", kajti pod tem imenom obhajajo tam našega Božička. Seveda bi bilo treba obširneje obdelati tudi krščansko praznovanje Božiča, kakor tudi v ljudskem izročilu, za kar obstaja bogata literatura. --Stebunik 20:20, 31. oktober 2011 (CET)

"Vsebina ameriškega Božiča"

V članku piše:

V novejšem času se na Slovenskem uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, ki še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je sem prišel iz Amerike.

Ta odstavek oziroma poglavje je bolj pobožno modrovanje kot enciklopedijski prispevek k naslovu. Če bi se kdo lotil predelave, bi bilo na tem mestu s primernim naslovom - npr. "Božično praznovanje po svetu" - obdelano praznovanje (načini, običaji) Božiča po svetu, po različnih državah in kulturah. Kar se tiče vsebine, je obdelana v članku že poprej in je brez vsebine, da se to ponavlja samo pri "ameriškem božiču". Poleg tega smemo pripomniti, da ta oblika praznovanja ni nujno brez povezave s krščanstvom - razen če bi bilo to izrečno poudarjeno; poleg tega: če še nima praznovanje uradnega imena, ga vendarle poimenujemo (kdo?) tako in tako... Če misli avtor članka na nekatere filme, ki so bili res ustvarjeni v Ameriki, s tem še ne pomeni, da je tam tako praznovanje vsesplošno in da kaj podobnega ni obstajalo tudi drugod že prej. Zato bi ob predelavi članka tako modrovanje mirne duše lahko izpustili. To bi se vsekakor zgodilo, če bi člankar uporabljal verodostojne vire. --Stebunik 17:37, 23. december 2021 (CET)

@Stebunik: Ta oblika izhaja iz ZDA, tako da bi bilo morda smiselno podati Ameriko kot Severno Ameriko. PMM bi bilo smiselno napisati o običajih po svetu, saj na zemljevidu ne obstajajo samo ZDA. Poglavje sem zaenkrat označil kot {{posploši}} A09090091|(pogovor) 19:28, 23. december 2021 (CET)