Pogovor:Bitka na Maratonskem polju

Članek je bivši izbrani članek. Na razpolago sta prvotna stran nominacije (za starejše članke glej arhiv predlogov) in razlog, zakaj je članek izgubil oznako.

Hippias: je pravilno Hipijasa ali Hipija?! --Ferdi 10:49, 15 julij 2005 (CEST)

Hippias (m. sp.) je Hipias (gen. Hipia), Hippia (ž. sp.) pa Hipija (gl. Bronislava Aubelj, Antična imena po slovensko, s.v.).

Sicer je pa članek je drugače strukturiran kot angleški bosa. --Ferdi 10:50, 15 julij 2005 (CEST)

[S|Š]parta

V članku se večkrat pojavi Sparta, Spartanci ipd. Če se prav spominjam ur zgodovine, so nam takrat vbijali v glavo Šparto, špartansko vzgojo... --Heretik 12:22, 15 julij 2005 (CEST)

Na faksu imamo Sparto. LP, --Klemen Kocjančič 12:29, 15 julij 2005 (CEST)

Rekel bi, da je oboje prav. SSKJ ima npr. geslo spartanski kot preusmeritev na špartanski. Obstaja kup besed na špart- in kup besed na spart-. --romanm (pogovor) 12:47, 15 julij 2005 (CEST)

Sparta!!

Gotovo je s stališča antičnih zgodovinarjev in klasičnih filologov prav samo Sparta in spartanski. (Gl. npr. Rajko Bratož, Grška zgodovina...). SSKJ je tu slaba referenca ker beleži le rabo, v tem primeru pač tudi slabšo Šparto, ki je v slovenščino prišla po ovinku preko nemške izgovorjave Sparte. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:212.18.32.8 (pogovor • prispevki).

Ja, saj - vendar ali nima tudi izgovorjava v slovenščini določeno mero pomena? Zgled za to je npr. beseda kolidž. To je prehudo rečeno, da SSKJ beleži le rabo, saj mora vsekakor upoštevati tudi jezikovna pravila in ne more kar metati in naštevati besed, ki naj bi bile 'sumljive'. --xJaM 15:56, 15 julij 2005 (CEST)

Ne vem, zakaj bi bila izgovorjava v slovenščini problem? Izgovorimo lahko tako Sparto kot Šparto. In ker oboje ni narobe (=ni v nasprotju s pravili slovenske slovnice) in je oboje v uporabi je oboje zabeležil SSKJ. Ampak SSKJ tu pač ni avtoriteta, vprašati bi bilo treba klasične filologe.

In po moje je njihov argument tale: grščina nima ne črke ne glasu š, grški zapis Σπαρτη je v latinični transkripciji Sparte, kar je torej Sparta. Do Šparte pa smo prišli, ko so naši predniki to brali po nemških pravilih (Sp=Šp; tako tudi: šport, inštitut in še kaj). Vendar je Sparta bliže originalu in je zato boljša izbira. Čeprav so tradicija in navade tudi argument (pri Sparti se je zato za Šparto odločila Bronislava Aubelj v svojih Antičnih imenih po slovensko]]), ki pa je po moje slab (argument, ne knjiga).-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:212.18.32.8 (pogovor • prispevki).

Ja, zanimivo. Podobno je z besedo Judje, ki smo jo prevzeli prek francoščine in imenovali Židje, čeprav so narod že v starogrščini imenovali po Judeji. Ne vem no, kakor je zgoraj dejal Heretik, so(smo) vedno izgovarjali [špárta]. Zgoraj praviš, da je le Sparta pravilno, spodaj pa, da je pri izgovorjavi oboje pravilno. Kako sedaj? Saj niso le zgodovinarji starega veka in klasični filologi uporabniki jezika, temveč tudi preprosti ljudje. Ali je pravilno, ali je narobe, PMM mora biti za vse enako. Ljudje rečejo pece, računalnikarji pa (menda) pisi, v knjižnem jeziku pa smo (menda) prevzeli kar PC. In MMG spet so nam za zgled Nemci. Ali so naši predniki res vse prevzemali (le) od njih? --xJaM 18:33, 15 julij 2005 (CEST)

Glede izgovorjave: Sparta se tudi izgovori Sparta, Šparta pa seveda Šparta. Nikjer ne trdim, da se Sparta izgovarja Šparta, tako da mi ni povsem jasno od kod si izpeljal, da trdim, "da je pri izgovorjavi oboje pravilno"?

Trdim samo, da je glede na tradicijo in glede na slovensko slovnico zapisati mogoče (in tudi pravilno) oboje, glede na originalni grški zapis pa ni dvoma: prav je le Sparta. In ker je Wikipedija enciklopedija, bi to moral biti kriterij, ne pa kaj mislijo in govorijo "preprosti ljudje". In tudi ti ne pišejo vsi Šparta. Jaz že ne!

In kar zadeva prevzemanje od nemščine/Nemcev. Saj je vendar razumljivo, da so do leta 1918 Slovenci marsikaj prevzeli preko nemščine (in ne nujno preko Nemcev): šole, zlasti univerza, so bile v nemščini, časniki tudi, državna uprava je poslovala v glavnem nemško ... Tako je bilo tudi pri neljudskem besedišču, torej pri besedah, ki so označevale stvari in pojme, ki jih "preprosti ljudje" niso srečali vsak dan. Poglej v etimološki slovar in boš našel vse polno primerov. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:212.18.32.8 (pogovor • prispevki).

Ne razumem sedaj zakaj dva sodila/(kriterija). Če je možno glede na slovensko slovnico zapisati oboje in po drugi strani je glede na izvirni grški zapis edino pravilno 'Sparta'. Saj naj bi naša slovnica upoštevala tujejezična pravila - mar ne. Izpeljavo sem izvedel prek tvojega stavka: Izgovorimo lahko tako Sparto kot Šparto., ki sem ga zgleda drugače zarazumel, kot pa je bil mišljen. S »preprostimi ljudmi« sem mislil vse tiste ljudi, ki niso zgodovinarji starega veka ali klasični filologi in ne 'eksplicitno' preprosti. Že Heretik je zgoraj zapisal, da so nas tako učili v šolah in ne vem zakaj so sedaj izjeme (ti, Klemen, ...) To razumem glede prevzemanja iz nemščine, vendar verjetno ne kar vsega. Etimološki slovarji so mi sicer zelo zanimivi, vendar se jih bom nekako poskušal izogibati. Predvsem na primer zaradi slabih izkušenj pri poimenovanju Slovencev v angleščini, saj angleška wikipedija noče upoštevati, da smo Slovenci edini od Slovanov, ki se (še) imenujejo po praslovanskem imenu Slovene. Če bodo tudi drugi jeziki upoštevali naše posebnosti, bo lepo. Razmišljam tudi na pamet. Zakaj bi moral slovenski izraz biti bližje izvirniku? (Izraza Dunaj za Wien in podobnih prav gotovo nismo prevzeli od nemško govorečih...). Ali si prepričan, da smo 'Šparto' pridelali prek nemščine? Ti pač moram verjeti. Sem seveda za to, da, če se je ugotovilo, da je Sparta primernejši izraz, se ga začne uporabljati. Nisem pa za to, če se ni ugotovilo, zakaj se potem ne bi uporabljal še naprej (že ustaljeni) izraz »Šparta« itd. --xJaM 13:49, 18 julij 2005 (CEST)

Gl. tudi Pogovor:Šparta#O imenu. --IP 213 13:37, 2. november 2010 (CET)

Nejasnost v besedilu

Citiram:

"Ker so Perzijci pripluli, so izgubili poglavitno moč njihovega vojskovanja - konjenico. 1000 glava perzijska konjenica je predstavljala levo in desno krilo perzijskega bojnega razporeda, medtem ko so glavnino sestavljali lokostrelci. Glavnina je bila razdeljena na tri samostojne enote."

Najprej je rečeno, da niso imeli konjenice, takoj zatem pa, da je konjenica predstavljala obe krili. Kje je finta?

Poleg tega se mi zdi izraz "konjenica - poglavitna moč vojskovanja" malo neroden. Prva poved citata mi nekako ne gre skupaj, vendar ne nameravam popravljat članka, ker o bitki in perzijski vojski nimam blage veze.

Sicer mi je članek všeč in zanimiv. Pohvale avtorjem.

Ker so pripluli, niso mogli prepeljati več konjenice, ampak le 1000 konj. Perzijska vojska je temeljila na hitrih premikih konjenice in moči lokostrelcev; imeli so tudi klasično pehoto, a prve dve skupini sta bili najpomembnejši. Prosil bi te, da podpisuj komentarje. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor | Talk) 13:44, 15 december 2005 (CET)