Pogovor:Baročna glasba

--193.77.225.160 15:49, 9 april 2006 (CEST)== baročna glasba ==

V Baroku pričnemo govoriti o koncertu: Je tipična baročna instrumentalna glasbena oblika. Imamo dve skupini tuti (vsi) in soli (manjša skupina). - Solistova vloga: pokazati virtuoznost. Glasba v baroku dobi nove značilnosti: veličastna, razkošna, številni okraski, veličastje povdarjajo mogočni zbori, instrumentalne skupine in zlasti orkestri. Kastrati - znameniti pevci na področju opere.

Skladatelji:

Bach (Johan Sebastian): Njegova zbirka je ogromna, pisal je kantate, oratorije, koncerte, maše, sonate, suite, fuge. WTK - zbirka preludijev za klavir 48 preludijev in fuga. (Brandenburški koncert). Umrl je 1750 leta. Händel: Nekaj let je vodil Londonsko narodno gledališče, pisal je oratorije, suite, koncerte, sonate, opere . A. Corelli: Prvi koncertni violinist

B. Monteverdi: Italijanski skladatelj in dirigent. A. Vivaldi: Štirje letni časi. G. Tartini: Vražji trilče - Razvije se komorna glasba. - Konec baroka: Bachova smrt (1750)

Klasicizem  (od 1/3 19. stol.)

Prestolnica je Dunaj → meščanski razred: bogat družbeni razred. Klasicizem dobi trdna tla, saj je podprt z raznih strani: meceni! Človek se obrača k čutni naravi in v njej išče rešitve življenskih vprašanj. Glasba "se dogaja" po cerkvah, gradovih, salonih. - Zelo je popularna salonska glasba, saloni so namenjeni samo njej. - Koncert se razbohoti, nastanek velikega simfoničnega orkestra in simfonije. Začne nastajati literatura (za manjše zasedbe) 1. Vadnica: Leopold Mozart (oče Amadeusa). - Rojstvo glasbenih šol! - Položaj umetnika je odvisen od publike, rodi se kritika. Glasbeniki se preživljajo kot domači učitelji. - Živi opera.

Mozart Višek klasike pomeni njegova glasba. Pristno klasične so njegove simfonije (41 - 50), klavirski koncerti (25), kvinteti, godalni kvinteti, violinske, klavirske sonate, .Requiem!

 Haydn - 105 simfonij.
 
 Beethoven - Oda radosti

 Boccherini

Paganini - violinist

Krištof Vilibald Gluck - opera Orfej in Evridika

Mozartova smrt 1792.

Romantika (celo 19. stol.)

Pomlad narodov: Rusi, Čehi, Norvežani. Vzhodni narodi: Ruska peterica.

Romantična doba je dala glasbi prednost pred ostalimi zvrstmi umetnosti.

Govorimo o paleti razpoloženj, dinamičnih razponih; razmahne se samospev; glasba zahteva ogromen orkester. Skladatelji: Verdi - opera Schönberg Mahler (samospevi - za umrlo deco) Chopen Liszt, Brahms, Schubert, Schumann, Puccini, Saint - Saens, Strauss, Grieg, Sibelius, Glinka, Tshajkovski, Korsakov, Smetana, Dvořak, De Bussy, Wagner.

Konec romantike zaznamuje razpad dur - mol sistema.Tonalna glasba: dur + mol Atonalna glasba: ton je samostojen.

 Najnovejši vek

Iskanja z novim glasbenim izražanjem, ki so posledica vedno bolj stvarne neosebne miselne dejavnosti. Človeku postane prva življenjska vrednotarazum, iskanje resnice sveta in zakonitosti narave.Glasba sledi sodobnim stilnim zvrstem, kot so impresionizem, ekspresionizem, novi klasicizem in konstruktivizem. Najpmembnejši impresionist v glasbi je Claude Debussy, poleg tega pa še Maurice Ravel in drugi. Ekspresionizem je stilna zvrst ob koncu prve svetovne vojne, najpomembnejši predstavnik je ameriški skladatelj Charles Ives, najbolje pa je ta stil izpovedoval Arnold Schönberg. Med Slovenskimi skladatelji to smer zastopa Marij Kogo, ki je avtor opere Črne maske. Konstruktivizem pa že predstavlja moderno zvrst glasbe, ki se danes uresničuje v različnih smereh, kot v elektronski glasbi, ki s pomočjo aparatov preobraža tone v presunljivo zvočne vtise.

Sklep

Razvoj in zgodovina glasbe sta tesno povezana z razvojem civilizacije in človeštva. Človek je svojo glasbeno dejavnost prilagajal številnim dejavnikom, kot na primer splošnemu občutju in čutenju sveta, razvoju materialov in orodij, s katerimi je ustvarjal zvok.