Pljučni spoj
Pljučni spoj (žarg. pljučni šant) je prelivanje venske krvi preko neventiliranega področja pljuč, zaradi česar se kri ne oksigenira, posledica je primešanje venske krvi arterijski krvi.[1] Povzroči lahko hipoksično hipoksijo, pri kateri dodajanje kisika nima večjega učinka. Dodajati ga je treba v visokih inspiratornih koncentracijah, saj se hipoksemija v arterijski krvi popravlja le na račun fizikalno raztopljenega kisika v dobro oksigenirani krvi.[2]
Vzroki[uredi | uredi kodo]
Pljučni spoj lahko povzroči tujek, ki je dovolj majhen, da potuje skozi sapnik in zamaši dihalne poti nižje v bronhialnem sistemu. Do pljučnega spoja lahko pride tudi pri pljučnici, pri kateri je z respiratornim epitelijem obdana površina zapolnjena z gnojnim eksudatom in nedostopna ventilaciji, pri bronhitisu ali bronhiolitisu, pri katerem se zaprejo dihalne poti do nekaterih pljučnih mešičkov, pa tudi, kadar dihalne poti zapira tumor.[3]
Mehanizem[uredi | uredi kodo]
Pri pljučnem spoju so v določenem predelu pljuč pljučni mešički nepredihani, vendar pa je perfuzija normalna. Posledično je razmerje med ventilacijo in perfuzijo enako nič.[4] Sicer se skupna alveolarna ventilacija na ravni celotnih pljuč ne spremeni, vendar je v prizadeten predelu nižja, posledično pa v zdravem predelu višja. V zdravem predelu pljuč še vedno normalno poteka izmenjava plinov; ves v presnovi nastali CO2 se odda, ves za presnovo potreben O2 pa se privzame. V prizadetem predelu do izmenjave plinov ne pride, zato se venska kri ne oksigenira ter se primeša arterijski krvi iz predihanega predela pljuč.[3]
Fiziološki spoj[uredi | uredi kodo]
Minimalno vensko primešanje oziroma minimalni pljučni spoj je normalen fiziološki pojav, saj se del venske krvi iz srčne mišice (manj kot 1 % celotne količine) izliva v levi prekat, nekaj bronhialnih ven iz nutritivnega pljučnega obtoka pa se pridruži venam funkcionalnega krvnega obtoka (približno 1 % celotne količine krvi).[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=spoj Arhivirano 2013-11-05 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 11. 2013.
- ↑ Kandare F. Motnje dihanja pri kroničnem pljučnem bolniku s hudo respiracijsko insuficienco. Zdrav Obzor 1992; 26: 137–143.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Stožer A. et al. Fiziologija pljuč – tretji del. Medicinski razgledi 2012, 15: 309–328.
- ↑ Garay S; Kamelar D (1989). »Pathophysiology of trauma-associated respiratory failure«. V Hood RM; Boyd AD; Culliford AT (ur.). Thoracic Trauma. Philadelphia: Saunders. str. 328–332. ISBN 0-7216-2353-0.