Planjava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Planjava
Planjava kamsedlo.jpg
Planjava, s Kamniškega sedla
Koordinate : 46°21'23.51" 14°36'36.02"
Višina: 2392 oz. 2394 m
Gorovje: Kamniško-Savinjske Alpe

Planjava (2394 m) je najvišja in najbolj mogočna gora vzhodnega dela Kamniško - Savinjskih alp. Na zahodu se njeno prepadno ostenje dviga nad Kamniškim sedlom, proti vzhodu pa se z vrha izteka dolg greben proti Škarjam. Na severu pada strma skoraj 1000 m visoka stena v Kot ali sklep Logarske doline, južno pobočje pa se s skalnega ovršja spušča prek strmih travnih vesin in glatkih skalnih skokov v Repov kot.

Zgodovina dostopov[uredi | uredi kodo]

Kot prvi turist je leta 1793 povzpel na Planjavo grof Franz Hohenwart skupaj z domačinom Sprunkom iz Kamniške Bistrice. Pred njima so bili pravgotovo na vrhu že domači lovci. Dr. Frischauf je bil prvič na Planjavi leta 1878. Danes je gora med najbolj obiskanimi v Kamniško-Savinjskih alpah.

Dostopi[uredi | uredi kodo]

Plezalne smeri[uredi | uredi kodo]

Jugo - vzhodna stena[uredi | uredi kodo]

  • Spominska smer Štefana Kukovca (VI/V, 350m)
  • Smer Humar - Škarja (V-/IV, 270m)
  • Sobotna smer (V+/IV+, 210m)

Zahodna stena[uredi | uredi kodo]

  • Steber Planjave - smer X (IV, 400m)
  • Smer Svetelove (IV/III, 170m)
  • Smer skozi rov in okno (IV/III-II, 300m)
  • Kratkohlača (V-/IV, 310m)

Severna stena[uredi | uredi kodo]

  • Smer Gradišnik - Ogrin (V-/IV, 700m)
  • Smer Dular - Juvan v Glavi (VII, 200m)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]