Pierre Abélard

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pierre Abélard
Zahodna filozofija
Srednjeveška filozofija/zgodnja sholastika
Abelard and Heloise.jpeg
Pierre Abélard in Heloiza na sliki iz rokopisa iz 14. stoletja
Ime Pierre Abélard
Datum rojstva 1079
Kraj rojstva Le Pallet pri Nantesu, Bretanija, Francija
Datum smrti 21. april 1142
Kraj smrti Chalonu-sur-Saône, Francija
Šola/tradicija zgodnja sholastika, aristotelizem
Glavna zanimanja metafizika, logika, filozofija jezika, teologija, Heloiza
Pomembne ideje polemike s sodobniki, konceptualizem - sermonizem

Pierre Abélard (latinsko Petrus Abaelardus ali Abailard), francoski filozof, teolog, logik in skladatelj, * 1079, Le Pallet pri Nantesu, Loire-Atlantique, Francija, † 21. april 1142, St-Marcel pri Chalonu-sur-Saône, Saône-et-Loire, Francija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Abelard, ki se je imenoval Pierre le Pallet se je rodil v majhni vasici Le Pallet vzhodno od Nantesa v Bretaniji. Bil je najstarejši sin majhne plemiške bretonske družine. Kot dečka ga je pri učenju vzpodbujal oče. Učil se je naravoslovnih znanosti in odlikoval se je v dialektiki, veji filozofije, ki je tedaj v glavnem vključevala Aristotelovo logiko, preneseno prek latinskih virov. Namesto da bi se kot oče izšolal za vojaka, je postal akademik. Med svojim začetnim študijem je potoval po Franciji, razpravljal in se učil, tako da je postal (s svojimi besedami) »kot peripatetiki.« V tem času je bil njegov učitelj nominalist Roscelin iz Compiègneja.

Poznanstva[uredi | uredi kodo]

  • Celestin II. se je v svetu imenoval Guido de Castello (Gvidon iz Kastela). Bil je pobožen in zelo izobražen mož, učenec Abelarda, začetnika sholastične znanstvene metode. Tudi potem, ko je sinoda v Sensu 1140 obsodila nekatere Abelardove stavke, je Guido ostal z njim tesno povezan vse do svoje smrti po polletnem pontifikatu 8. marca 1144.

[4]

  • Zgodba o Abelardovem razmerju in ljubezni do svoje učenke Heloize (Héloïse) je postala legendarna.

Glavna dela[uredi | uredi kodo]

  • De unitate et trinitate divina,
  • Glose Pierra Abailard o porfirju (Petri Abaelardi Glossae in Porphyrium),
  • Da in ne (Sic et Non),
  • Dialektika (Dialectica), pred 1125,
  • Theologia `Summi Boni`, Theologia christiana in Theologia `scholarium`. Njegovo najpomembnejše delo o sistematski teologiji, napisano med letoma 1120 in 1140. Izšlo je v več različicah z različnimi naslovi, ki so navedeni kronološko,
  • Dialog filozofa z Judom in kristjanom (Dialogus inter Philosophum, Christianum et Iudaeum), 1136–1139,
  • Etika ali Poznati sebe (Ethica ali Scito Te Ipsum), pred 1140,
  • Zgodovina mojih nezgod (Historia calamitatum), avtobiografija v epistolarni obliki [1].

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Guillaume de Champeaux
  2. ^ John of Salisbury
  3. ^ École de Chartres
  4. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 149. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Abélard, Pierre, »Povijest nevolja; Etika; Pisma Abelarda i Heloize«, Naprijed, Zagreb, 1992 (COBISS)
  • Abélard, Pierre, Heloisa, »Prepovedani sad : iz pisem Abelarda in Heloize«, Tuma, Ljubljana 2009 (COBISS)
  • Clanchy, M.T., »Abelard, človek v srednjem veku«, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1999 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]