Pet elementov (vušing)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Pet elementov (Wu xing))
Skoči na: navigacija, iskanje
Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda)

Pet elementov ali vušing (kitajsko 五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo. Pet elementov naj bi izviralo iz gibal jina in janga, predstavljajo faze nastajanja, vrhunca, ravnovesja, zatona in mirovanja ter nosijo alegorična imena:

  • les (kitajsko: 木, pinjin: mù)
  • ogenj (kitajsko: 火, pinjin: huǒ)
  • zemlja (kitajsko: 土, pinjin: tǔ)
  • kovina(kitajsko: 金, pinjin: jīn)
  • voda (kitajsko: 水, pinjin: shuǐ)

Azijski izvori izročila o petih elementih[uredi | uredi kodo]

Danes ne vemo od kod izvira izročilo o petih elementih. Najstarejši kitajski vir, ki jih omenja, je knjiga Zuodžvan, ki je bila napisana okrog leta 541 pr. n. št.[1] Starejša tradicija Pet elementov obravnava kot snovne substance in jih poimenuje Pet snovi (vudzai).[2] Zoroastrovska besedila Gathas, ki naj bi jih najkasneje okrog leta 600 pr. n. št. zapisal prerok Zaratustra[3], opisujejo šest Dobrotnih nesmrtnikov (nekakšne angele), ki jim je pripisal šest prvin. Najvišjemu angelu je pripisal prvino goveda, kar verjetno izvira iz starega totemskega čaščenja božanstev v podobi goveda. Ostalim petim angelom po hierarhičnem zaporedju pripadajo ogenj, kovina, zemlja, vode in rastline.[4] Razporeditev slednjih elementov razkriva zaporedje vrhunec (ogenj), upadanje (kovina), dno (vode) in rast (rastline), med tem, ko se zemlja kot element ravnovesja skriva na sredini (kot element ravnovesja se zemlja ne pojavlja le med ognjem in kovino, ampak v določeni meri med vsemi kardinalnimi zaporedji).

Oblikovanje kitajskega nauka o petih elementih[uredi | uredi kodo]

Na začetku obdobja Vojskujočih se držav (476-221 pr. n. št.) so Kitajci Pet elementov imenovali pet snovi ali vudzai (五材), nato so pričeli uporabljati izraz vušing (五行), kar pomeni pet procesov, ki so značilni za vsako od teh snovi- toda šele sredi 3.stoletja pr. n. št. so vušing pričeli dojemati kot pet faz enotnega procesa sprememb.[2] Teh pet procesov določa položaj sonca glede na mesece luninega koledarja .[5] Kitajci so razvili tudi Filozofsko šolo jin-jang ali šolo jin-janga in petih elementov (jinjangvušingdžja), ki je kot pomembno sestavino svojega nauka posvojila pet elementov.[5]

Štirje tipi odnosov med elementi[uredi | uredi kodo]

Po kriteriju dveh sosednjih elementov poznamo odnose ustvarjanja in odnose slabljenja. Pri oddaljenih elementih (kjer se vmes nahaja vsaj en element) naj bi prihajalo do poskusov osvajanja, obrambe ter protinapada- tukaj poznamo odnose uničenja in odnose izčrpavanja. skupno torej poznamo štiri možne odnose, ki nastopajo med petimi elementi:[6]

  • Odnosi ustvarjanja (šjang šeng) sledijo podpornemu krogotoku med elementi: voda hrani in ustvarja les, les vzdržuje ogenj, ogenj postane pepel (zemlja), v zemlji se kopičijo minerali (kovina), minerali pa obogatijo vodo.
  • Odnosi slabljenja (šjang šje) delujejo v obratni smeri: voda povzroča rjavenje in razpadanje kovine, kovina oslabi zemljo, zemlja oslabi ogenj, ogenj pokuri les in les popije vodo.
  • Odnosi uničenja (šjang ke) predstavljajo približevanje oddaljenemu elementu, kar je videti kot napad na ta element: voda pogasi ogenj, ogenj stali kovino, kovina poseka les, les izkorišča zemljo, zemlja omeji vodo.
  • odnosi izčrpavanja (šjang dao)- voda erodira zemljo, prst lahko zasuje rastlinje, les skrha sekiro (kovina), kovina lahko izčrpa energijo ognja, ogenj upari vodo.

Poznamo tudi načelo korekcije: ogenj npr. napade kovino, vendar pa element zemlje lahko deluje kot miroljuben posrednik, ki ognju odvzame moč in podpre kovino.[7]

Uporaba petih elementov[uredi | uredi kodo]

Pet elementov Kitajci uporabljajo še danes. Uporabljajo jih npr. v filozofiji, v tradicionalni kitajski medicini, v fengšuiju, v metafizični analizi človekove usode (predvsem sta znani tehniki Dzivei in Badzi), v čigungu, v borilnih veščinah in v jidžingu:[8][9][10][11][12]

Elementi voda les ogenj zemlja kovina
Narava
Barve temno-modra, črna zelena, azurna rdeča, roza rumena, rjava siva, bela
Energijski tipi hlad veter vročina vlaga suša
Pet transformacij hranjenje porajanje rast dozorelost žetev
Letni časi zima pomlad poletje indijansko poletje jesen
Obdobje dneva noč jutro dopoldan popoldan večer
Pet elementov- človek in živali
Okus slan kisel grenek sladek oster
Oblike obraza okrogla trikotna podolgovata kvadratna ovalna
Glavni organi ledvica jetra srce vranica pljuča
Stranski organi mehur žolčnik tanko črevo želodec debelo črevo
Pet čutil uho oko jezik usta nos
Ostali telesni deli kosti kite ožilje mišice koža
Čustva strah jeza evforija zamišljenost potrtost
Feng shui
Smer neba sever vzhod jug center zahod
Pet simbolnih živali Črna želva Azurni zmaj Rdeči feniks Rumena kača Beli tiger
Oblika stavb in vzorcev nepravilne oblike oglati stolpiči trikotne oblike kvadratne oblike ovalne oblike
Zapisi kitajskih izrazov
Wikipedijin zapis Pinjinski zapis Wikipedijin zapis Pinjinski zapis Wikipedijin zapis Pinjinski zapis
badzi Bazi Čigung Qigong dzivej Ziwei
Dzuodžvan Zuozhuan fengšui Fengshui jang yang
jin yin jinjangvušingdžja yinyangwuxingjia huo huo
šjang dao xiang dao šjang ke xiang ke šjang šeng xiang sheng
šjang šje xiang xie vudzai wucai vušing wuxing

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA, str. 67.
  2. ^ 2,0 2,1 Saje Mitja (2002): Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 162.
  3. ^ Arhaičnost gathskega jezika in opisi prerokovega življenja v kamenodobni družbi dopuščajo možnost, da je Zaratustra živel med 1700 in 1000 pr. n. št.- primerjaj v Boyce Mary (2001): Zoroastrians: their religious beliefs and practices. Routledge, USA, Canada, Great Britain, str. 18.; Nigosian Solomon Alexander (1993): The Zoroastrian faith: tradition and modern research. McGill Queen's University Press, Canada, str. 15-16. Na drugi strani literarni slog, zgodovinski in teološki dokazi Zaratustro umeščajo v čas po letu 1000 pr. n. št., med tem ko nauk o svetovnih dobah kaže na čas zgodnjega 6. stoletja pr.n.š- primerjaj z Nigosian Solomon Alexander (1993): The Zoroastrian faith: tradition and modern research. McGill Queen's University Press, Canada, str. 16.
  4. ^ Dumézil Georges (1987): Tridelna ideologija Indoevropejcev. Škuc, Ljubljana, str. 45-46.
  5. ^ 5,0 5,1 Saje Mitja (2002): Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 155.
  6. ^ več o odnosih glej v: Tan Khoon Yong in Goh Guan Leong (2006):Essentials of Four Pillars of Destiny. Way On Net Group Pte Ltd, Singapore. Str. 32-37; Twicken David (2002): Treasures of Tao. iUniverse, Lincoln, USA, str. 13-17; Lo Raymond (2003): Feng Shui: The Pillars of Destiny. Times Books International. Singapore, Kuala Lumpur, str. 14.
  7. ^ glej npr. v: de Kermadec Jean-Michel Huon (1983): The Way to Chinese Astrology: The Four Pillars of Destiny. Hong Kong: Da Hua Printing Press, str. 83.
  8. ^ Tan Khoon Yong in Goh Guan Leong (2006):Essentials of Four Pillars of Destiny. Way On Net Group Pte Ltd, Singapore. Str. 39.
  9. ^ Jarmey Chris, Tindall John (1991): Accupressure for Common Ailments. Gaia Nook Limited, str. 21.
  10. ^ Chia Mantak (1993): Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost. Doblanović Dušan, Migraf, str. 49.
  11. ^ Walters Derek (1998): Feng šui: savršeno uređenje za vašu sreću i napredak. Esotheria, Beograd, str. 38.
  12. ^ Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA,str. 115, 126-127.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Biktashev V., Moran E. in Yu J. (2005). The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. USA: Alpha, Penguin Books.
  • Boyce, M. (2001). Zoroastrians: their religious beliefs and practices. USA, Canada, Great Britain: Routledge.
  • Chia, M. (1993). Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost. Doblanović Dušan, Migraf.
  • de Kermadec Jean-Michel Huon (1983): The Way to Chinese Astrology: The Four Pillars of Destiny. Hong Kong: Da Hua Printing Press.
  • Dumézil, G. (1987). Tridelna ideologija Indoevropejcev. Ljubljana: Škuc.
  • Jarmey, C. & Tindall, J. (1991). Accupressure for Common Ailments. Gaia Nook Limited.
  • Lo, R. (2003). Feng Shui: The Pillars of Destiny. Singapore, Kuala Lumpur: Times Books International.
  • Nigosian, S.A. (1993). The Zoroastrian faith: tradition and modern research. Canada: McGill Queen's University Press.
  • Saje, M. (2002). Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  • Tan Khoon Yong & Goh Guan Leong. (2006). Essentials of Four Pillars of Destiny. Singapore: Way On Net Group Pte Ltd.
  • Twicken, D. (2002). Treasures of Tao. Lincoln, USA: iUniverse.
  • Walters, D. (1998). Feng šui: savršeno uređenje za vašu sreću i napredak. Beograd: Esotheria.