Pendolino

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pendolino na Ljubljanski postaji

Pendolino ( iz italijanske besede pendolo, kar v prevodu pomeni nihalo oz. nihati) je italijanska družina hitrih nagibnih vlakov. Njihova posebnost je, da se ob vožnji v ovinek nagibajo. Zaradi nagiba lahko skozi ovinke vozijo do 35% hitreje kot ostali vlaki.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Začetek vlakov Pendolino sega v leto 1970, ko je bil izdelan prvi prototip. Po številnih izboljšavah in številnih opravljenih testih so leta 1975 izdelali prvi Pendolino da redno uporabo imenovan ETR 401. To je bil vlak najvišjega standarda, vozil pa je na progi Rim-Neapelj. Žal pa je zaradi politike, ki ni vzpodbujevala razvoja železniškega prometa, ostal na stranskem tiru in ni doživel večjega uspeha. Leta 1982 so se italijanske železnice odločile za ponoven zagon projekta. Odkupile so nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT ter popolnoma spremenile vlečni sistem. Tako so leta 1987 predstavili nov model ETR 450. Vlak se ob ovinkih lahko nagne do 13°, njegov vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, kar mu omogoča lažje nagibanje. ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je 250 km/h . Leta 1993 je bila predstavljena naslednja generacija Pendolinov in sicer z modelom ETR 460, dizajniranim s strani Giorgetta Giugiara. ETR 460 je vseboval številne izboljšave, ki so še dodatno dvignile raven potovanja. Nagib ob ovinkih je bil zaradi varnostnih razlogov zmanjšan na 8°. Vlak ima nizko osno obremenitev (14,5 ton/ os), kar je takrat pomenilo, da je ovinke premagoval do 35% hitreje kot ostali vlaki brez nagibne tehnologije. Kasneje sta izšli še izboljšani različici ETR 460 in sicer ETR 470 za italijansko-švicarsko podjetje Cisalpino ter ETR 480 za italijanskega operaterja Trenitalia. Leta 2000 je francoska družba Alstom kupila podjetje Fiat Ferroviaria, katero je do takrat razvijalo vlake družine Pendolino. Leta 2006 je bila predstavljena nova generacija imenovana »New Pendolino«. Konstruirana sta bila dva nova vlaka ETR 600 in ETR 610, ki sta izpolnjevala zahteve podjetij Cisalpino in Trenitalia. Vlaka imata veliko izboljšav glede na prejšnjo generacijo. Da bi izboljšali zanesljivost je bila povečana vlečna moč vozila, povišala pa se je tudi raven redundance komponent in opreme. Vlaka pa sta dobila tudi stilsko izboljšavo tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Razlika med ETR 600 se od ETR 610 je, da je ETR 610 narejen za Nemčijo in Švico in podpira napetosti in signalizacije po tamkajšnjih standardih.

Pendolino v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Naše železnice premorejo 3 hitre vlake tipa Pendolino ETR 460, pri nas znane kot ICS (Intercity Slovenia). ICS vozi na relaciji Maribor-Ljubljana od leta 2000. Kasneje tudi na relaciji Koper-Ljubljana-Maribor ter nekajkrat na teden, Maribor-Graz (Gradec). Vlaki imajo dva razreda: 2. razred in 1. razred. Vagoni so pri vsakem vlaku trije, prostora v njih pa je za okoli 160 potnikov. Vlaki ICS so zmožni voziti do 250 km/h, a zaradi slabih prog ne presežejo 160 km/h (Na relaciji Maribor-Pragersko). Rekordna hitrost, ki jo je vlak dosegel na slovenskih tirih sicer znaša 207 km/h, dosežena pa je bila na progi med Pragerskim in Mariborom.