Pavle Karađorđević

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pavle Karađorđević, srbski/jugoslovanski knez, sin kneza Arsena, brata kralja Petra I., v letih 1934–1941 knez namestnik, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 11. september, 1976, Pariz, Francija.

V kraljevem namestništvu, ki je uradno prevzelo oblast v Kraljevini Jugoslaviji po smrti kralja Aleksandra I. Karađorđevića namesto njegovega mladoletnega sina Petra II., je imel kot knez namestnik osrednjo vlogo. Za razliko od kralja Aleksandra ni rad neposredno posegal v politiko, temveč je raje deloval iz ozadja preko izbranih skupin ali osebnosti, pri čemer je bil vedno zelo obziren. Čeprav je bil prozahodno demokratično usmerjen, je pod vplivom razmer v jugovzhodni Evropi in zaradi pritiska nekaterih srbskih vladajočih krogov od 1935 sodeloval z Nemčijo in Italijo. Na pritisk Nemčije in Italije je 25. marca 1941 privedel Jugoslavijo v trojni pakt. Čez dva dni je bil v puču generala Simovića odstavljen. Odšel je v tujino, kjer so ga Angleži internirali v Južni Afriki. Po koncu vojne je še najdlje je živel v Parizu.