Pavel Vošnar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pavel Vošnar
Rojstvo28. december 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
Trst
Smrt12. oktober 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (40 let)
Mozelj
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicčastnik

Pavel Vošnar - Bojan, slovenski častnik, četniški komandant, * 28. december 1902, Trst, † 12. oktober 1943, Mozelj.

Po končani Vojaški akademiji v Beogradu (1926) je služboval v raznih krajih Jugoslavije in napredoval v čin topnškega kapetana 1. razreda. Bil je član Sokola, po okupaciji 1941 se je v poleti v Ljubljani vključil v četniško gibanje in postal član Sokolskega vojnega sveta. Avgusta 1942 je postal komandir čete in posadke Legije smrti v Šentjoštu nad Horjulu, septembra komandant 1. bataljona Legije smrti v Rovtah pri Logatcu, ki se je sam ali skupaj z italijanski vosko bojeval proti partizanom Dolomitskega odreda. Italijanski okupator je Vošnarja 1943 dodelil v urad Prostovoljne protikomunistične milice pri poveljstvu 11. armadnega zbora. Julija 1943 je odšel v četniški odred na Dolenjsko in postal komandant bataljona Centralnega četniškega odreda. Po napadu Šercerjeve brigade 10. septembra na Grčarice je bil ujet, zaslišan v kočevskem zaporu in 11. oktobra na sodni obravnavi obsojen na smrt ter naslednji dan ustreljen.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vosnar-pavel/
  2. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.