Pavel Aleksandrovič Stroganov
| Pavel Aleksandrovič Stroganov | |
|---|---|
| 1774 - 1817 | |
 Pavel Aleksandrovič Stroganov (delo Georga Dawa; Vojaška galerija Zimskega dvorca)[1] |
|
| Kraj rojstva: | Pariz |
| Kraj smrti: | København |
| Pripadnost: |  Ruski imperij |
| Veja: | Pehota |
| Aktivna leta: | 1791-1817 |
| Čin: | Generalporočnik |
| Oboroženi konflikt(i): |
Napoleonove vojne: * Invazija na Rusijo |
| Odlikovanja: | Red svete Ane Red svetega Jurija Red svetega Vladimirja Red svetega Aleksandra Nevskega Red svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija) |
Grof Pavel Aleksandrovič Stroganov (rusko Павел Александрович Строганов), ruski general, * 7. junij 1774, † 10. junij 1817[2].
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.
Vsebina |
Življenje [uredi]
Rodil se je v plemiški družini; njegov boter je bil car Pavel I. Ruski in bil je otroški prijatelj carja Aleksandra I. Leta 1779 je kot kornet vstopil v dvorni konjeniški polk. Leta 1787 je bil premeščen v dvorni Preobraženski polk. Med leti 1787-90 je bil na študijskem potovanju po Švici in Franciji.
Leta 1791 je bil povišan v poročnika. Zaradi neprimernega obnašanja v Parizu ga je carica Katarina II. Ruska izgnala iz dvora; nanj se je lahko vrnil šele po njeni smrti. Leta 1978 je postal spremljevalec carja; po ustoličenju Aleksandra I. se je njegova kariera strmo vzpela.
Junija 1801 je postal član tajnega komiteja in 8. septembra 1802 je prejel naziv tajnega svetovalca ter postal svetovalec notranjega ministra. Med kampanjo leta 1805 je spremljal carja po bojišču ter istočasno skrbel za diplomatske zadeve. V začetku leta 1806 je bil poslan v London, kjer je sklenil anglo-rusko koalicijo proti Napoleonu.
14. februarja 1807 je izgubil položaj na ministrstvu ter postal senator[3]. A kmalu je prostovoljno zapustil politiko in se pridružil rezervni vojski; postal je poveljnik kozaškega polka. Po koncu kampanje je bil sprejet v redno kopensko vojsko ter povišan v generalmajorja. 27. januarja 1808 je postal poveljnik Leib-grenadirskega polka. Polk je vodil v bojih proti Švedom (1808-09) in Turkom (1809-11).
Ob pričetku patriotske vojne leta 1812 je bil poveljnik 1. grenadirske divizije.
3. septembra 1814 je postal poveljnik 2. gardne pehotne divizije.
Viri in opombe [uredi]
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Ta biografski članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
- Škrbine o vojaških osebnostih
- Rojeni leta 1774
- Umrli leta 1817
- Ruski generali
- Ruski plemiči
- Generali Imperialne ruske kopenske vojske
- Veterani Napoleonovih vojn
- Nosilci reda svete Ane
- Nosilci reda svetega Jurija
- Nosilci reda svetega Vladimirja
- Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega
- Nosilci reda svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija)
- Senatorji Ruskega imperija
- Ruski diplomati
