Oče naš
| Niz člankov Krščanstvo |
|
|
Osebnosti |
|
|
Zgodovina |
|
|
Osnove |
|
|
Molitve |
|
|
|
|
Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev. Molitev je zapisana v Svetem pismu, natančneje dvakrat - najprej v Evangeliju po Mateju (Mt 6,9-13) ter v Evangeliju po Luku (Lk 11,2-4).
Očenaš je Jezusovo izrecno navodilo učencem, kako naj molijo, zato je ta molitev razširjena v vseh krščanskih Cerkvah. Ker je avtor molitve Jezus Kristus osebno in je to tudi edina molitev, ki jo je priporočil, jo imenujemo tudi Gospodova molitev. V molitvi verniki nazivajo Boga Očeta (Stvarnika) in ga s sedmimi prošnjami prosijo stvari, ki so jih potrebni v vsakdanjem življenju. Teologi pravijo, da je ta molitev tako globoka in vseobsegajoča, da ji ni mogoče priti do dna.
Vsebina |
Besedilo[uredi]
| Slovensko | Standardna latinska oblika |
|---|---|
|
Oče naš, ki si v nebesih, |
Pater noster, qui es in caelis |
V nekaterih rokopisih Matejevega evangelija je dodana še ena vrstica, za katero pa se v današnjem času predvideva, da je poznejši vrinek in da ne spada k prvotnemu besedilu Očenaša. Vseeno se to vrstico pogosto uporablja v liturgiji kot del očenaša ali pa kot posebno molitev (naprimer pri maši sledi Očenašu kot dodatna molitev). Ta dodatek vedno molijo evangeličani, zlasti v Pravoslavnih cerkvah pa ga radi razširijo še s sklicevanjem na troedinost Boga:
| Slovensko | Standardna latinska oblika |
|---|---|
| Krajša oblika dodatka | |
|
Saj tvoje je kraljestvo, |
Quia tuum est regnum, |
| Daljša oblika dodatka | |
|
Saj tvoje je kraljestvo, |
Quia tuum est regnum, |
Izvorna oblika[uredi]
Izvorna oblika se nahaja v Svetem pismu, najdemo jo v dveh evangelijih, od drugih zgodnjekrščanskih spisov pa jo vsebuje tudi Didahe:
| Evangelij po Mateju (Mt 6,5-15) | Evangelij po Luku (Lk 11,1-13) |
|---|---|
|
Oče naš, ki si v nebesih, |
Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. |
| Didahe[1] | |
|
Oče naš, ki si v nebesih! |
Stari rokopisi[uredi]
Oče naš se je ohranil tudi v dveh slovenskih srednjeveških rokopisih. Zanimivo je, da namesto kraljestvo uporabljata besedo bogastvo. To naj bi bilo zato, ker naj bi oba imela za vir zgodnjesrednjeveške molitvene obrazce, v tistem času pa besede kraljestvo slovenščina še ni poznala. Beseda kralj izhaja namreč iz osebnega imena Karel po Karlu Velikem. V slovenščino je stopila zatem, ko je Karantanija izgubila samostojnost in bila vključena v okvire Frankovskega kraljestva.[2]
| Celovški rokopis | Moderniziran zapis |
|---|---|
|
Otſcha naſs kyr ſy w nebeſſich poſſwetſchenu body |
Oča naš kir si v nebesih posvečenu bodi |
| Starogorski rokopis | |
|
Otzha naſch kher ſy vnebeſſich poſſchwetſcheno |
Oče naš na freskah Slavka Pengova, Cerkev Sv. Martina na Bledu[uredi]
Viri[uredi]
Zunanje povezave[uredi]