Papež Elevterij
| Sveti Elevterij | |
|---|---|
 | |
| Papež Elevterij | |
| Pričetek papeževanja | 174 |
| Konec papeževanja | 189 |
| Predhodnik | Soter |
| Naslednik | Viktor I. |
| Zaporedje | 13. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojen | 2. stoletje n. št. Nikopolis, (Epir, Grčija, Rimsko cesarstvo) |
| Umrl | okoli 189 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo,) |
| Etničnost-nacionalnost | Grk |
| Starši | oče Habundij [1] |
| Svetništvo | |
| God | 26. maj |
| Častijo ga | anglikanska skupnost Pravoslavne Cerkve luteranci katoliška Cerkev |
| Razglasil ga je | predtridentinsko obdobje |
| Čaščenje prenehalo | od 1969 se ne časti več kot mučenec v Rimskokatoliški cerkvi |
Sveti Elevterij, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Nikopolis, (Epir, Grčija, Rimsko cesarstvo); † okoli 189, Rim. V Rimskokatoliški cerkvi god 26. maj.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Liber pontificalis piše o njem, da je bil Grk, doma iz Nikopolisa v Epiru. „Eleutherius” (Ελευθέριος) v grščini pomeni „Svobodoljuben”. V Rim je prišel skupaj z Anicetom; kot njegov diakon je sodeloval pri papeževem srečanju s škofom Polikarpom. Za Soterom je postal rimski škof. Kot papež se je moral spopadati z montanizmom, ki se je vse bolj širil in se skušal uveljaviti tudi na zahodu. [2]Uporabil je način dialoga, ki pa ni rodil zaželenih sadov. Vladal je od (okrog) 174 do (okrog) 189.
Pokristjanjenje Anglije[uredi | uredi kodo]
Liber pontificalis piše: “Na prošnjo britanskega kralja Lucija je papež Elevterij poslal blagovestnike, ki so tam uspešno delovali. [3] To poročilo je malo verjetno iz več razlogov:
- V 2. stoletju je bila rimska oblast v Britaniji tako ukoreninjena, da tam ni mogel obstajati kralj, ki bi prosil pomoč od Elevterija. Isto tradicijo navaja tudi sv. Beda Častitljivi, prvi angleški cerkveni pisatelj (673-735); najbrž povzema zgodbo ravno iz zbirke Liber pontificalis.
- Harnack meni, da bi morali namesto Brittanio brati Britio. Tako se namreč imenuje trdnjava pri Edesi, a kralj naj bi bil Lucij Elij Septim Megas Abgar IX., ki je bil zares krščanski kralj tedanje Sirije.
- Po neki drugi teoriji pa naj bi omenjeni britanski Lucij ne bil kralj, ampak Lucij Artorij Kast(us), ki je ravno v tem času poveljeval rimski vojski v Britaniji. Pred tem je služboval v Palestini in Kampanji, kjer je mogel spoznati in sprejeti krščanstvo. Lucij se je imenoval dux (voditelj).
Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]
Po novejših odkritjih je papež Elevterij umrl 24. maja in je bil pokopan na Vatikanskem griču v Rimu blizu groba svetega Petra. Po starejšem izročilu so njegovo truplo prenesli v cerkev San Giovanni della Pigna, blizu Panteona v Rimu. Leta 1591 so njegove ostanke spet prenesli, in sicer v cerkev Santa Susanna na zahtevo Kamile Peretijeve (Camilla Peretti), sestre Siksta V.. Njegov god se obhaja kot neobvezni spomin 26. maja.
Ocena[uredi | uredi kodo]
V njegovem času je še divjalo preganjanje kristjanov pod cesarjem Markom Avrelijem (121-180) [4], ki pa je prenehalo za časa njegovega naslednika Komodija (180-192). Zato ni verjetno, da je umrl mučeniške smrti.
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://saints.sqpn.com/pope-saint-eleuterus/
- ↑ M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., str. 22.
- ↑ Bangha B.: Katolikus lexikon, I. zv. 527.
- ↑ http://sl.wikipedia.org/wiki/Mark_Avrelij
Viri[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
- A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900.
- Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
- Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
- F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
- M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Pope Eleuterus v New World Encyclopedia (angleščina)
- Liber Pontificalis (v angleščini).
- [ http://saints.sqpn.com/pope-saint-eleuterus/ Pope Saint Eleuterus-SQPN (angleščina)]
- Latin Saints of the orthodox Patriachate of Rome – Soter in drugi (angleščina)
- Pope Soter - Sparcq (angleščina)[mrtva povezava]
- Soter Bishof of Rome (Aka, angleščina)
- Saint Soter (Britannica Kids-Apps angleščina)
- Saint Pope Soter (G-Catholic-com angleščina)
- Catholic Encyclopedia (1913) (Caius and Soter, Saints and Popes angleščina)
- Soter (Webster’s Online Dictionary angleščina)
- Pope Saint Soter (Saints sqpn.com angleščina)
- Liber Pontificalis (v angleščini).
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Soter |
Rimski škof Papež 175–189 |
Naslednik: Viktor I. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
