Papež Gregor XVI.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Papež Gregor XVI)
Skoči na: navigacija, iskanje
Gregor XVI.  OSB
Pričetek papeževanja 2. februar, 1831
Konec papeževanja 1. junij, 1846 (15 let, 119 dni)
Predhodnik Pij VIII.
Naslednik Pij IX.
Redovi
Duhovniško posvečenje 1787
Škofovsko posvečenje 6. fbruar, 1831
posvečevalec Bartolomeo Pacca
Povzdignjen v kardinala 21. marec, 1825 kardinal in pectore; 13. marec, 1826 kardinal-duhovnik S. Callisto
Osebni podatki
Rojstno ime Bartolomeo Alberto Cappellari
Rojen (1765-09-18)18. september 1765
Belluno, Beneška republika
Umrl 1. junij 1846 (1846-06-01) (80 let)
Rim, Papeška država
Narodnost italijanska
Starši Giovanni Battista Capellari
Giulia Cesa-Pagani
Izobrazba doktorat iz civilnega in cerkvenega prava
Grb {{{coat_of_arms_alt}}}
Drugi papeži z imenom Gregor

Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.

Leta 1786 je podal redovne zaobljube pri benediktincih in naslednje leto je prejel duhovniško posvečenje. 21. marca 1825 je bil povzdignjen v kardinala in pectore. 13. marca 1826 je bil ponovno povzdignjen v kardinala in imenovan za kardinal-duhovnika S. Callisto. 1. oktobra istega leta je bil imenovan za prefekta Kongregacije za propagando vere. 2. februarja 1831 je bil izvoljen za papeža in 6. februarja istega leta je prejel škofovsko posvečenje.

Citat: "Vsi zagotavljajo, da se je ta plemeniti starec v veličastni preprostosti svojega bitja zdel kot poduhovljen od Božjega Duha. " [1]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Papež Gregor XVI.

Rodil se je kot potomec plemiške rodbine. Vstopil je v strog red kamaldulencev v samostanu San Michele pri Benetkah na otoku Murano leta 1783. [2] Privzel si je redovno ime brat Mavro. Leta 1823 je postal vrhovni predstojnik reda, tri leta pozneje pa kardinal in perfekt kongregacije za širjenje vere. Papež je postal leta 1831. Podpiral je misijonarstvo, vendar je bil slab diplomat ter politik. Italijanskega preporoda (risorgimento) ni podpiral in zagovarjal reakcionarna stališča v teologiji in politiki.[navedi vir] Novih in modernejših stališč ni podpiral. Svoje negativno mnenje o svobodi tiska, vesti in o ločitvi Cerkve od države in o drugih vprašanjih je strnil v enciklikah Mirani vos (1823) in Singulari nos (1834). Bil je povezan z sveto alianso konservativnih držav. Obsodil je upor proti ruski oblasti na Poljskem in podpiral je organiziranje katoliške hierarhije v ZDA.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Časopis „Univers” o srečanju med papežem in ruskim carjem Nikolajem I., kateremu je očital preganjanje grkokatoličanov ( Seppelt –Löffler, Papstgeschichte, str. 395)
  2. ^ Kalmaldulenci imajo kratico OSB - Ordo Sancti Benedicti

Dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Giulio Maria della Somaglia
Prefekt Kongregacije za propagando vere
1826–1831
Naslednik: 
Carlo Maria Pedicini
Predhodnik: 
Pij VIII.
Papež
1831–1846
Naslednik: 
Pij IX.