Papež Benedikt XVI.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Papež Benedikt XVI)
Skoči na: navigacija, iskanje
Benedikt XVI.

Benedik XVI., 2010
Pričetek papeževanja 19. april 2005
Konec papeževanja 28. februar 2013
Predhodnik Janez Pavel II.
Naslednik Frančišek
Redovi
Duhovniško posvečenje 29. junij 1951
posvečevalec Michael von Faulhaber
Škofovsko posvečenje 28. maj 1977
posvečevalec Josef Stangl
Povzdignjen v kardinala 27. junij 1977
Osebni podatki
Rojstno ime Joseph Aloisius Ratzinger
Rojen (1927-04-16) 16. april 1927 (87 let)
Marktl am Inn, Bavarska, Nemčija
Narodnost nemška
Vera Rimskokatoliška
Starši Joseph Ratzinger, Sr., Maria Ratzinger
Predhodni položaj
Podpis {{{signature_alt}}}
Grb {{{coat_of_arms_alt}}}
Drugi papeži z imenom Benedikt

Benedikt XVI., rojstno ime Joseph Alois Ratzinger, nemški duhovnik, teolog, pisatelj, kardinal in papež, * 16. april 1927, Marktl am Inn, Bavarska, Nemčija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Ratzinger se je rodil kot sin policista, ki je bil zagrizen protinacist. Leta 1937 se je njegov oče upokojil in preselili so se v mesto Traunstein. Ko je 1941 Ratzinger dopolnil 14 let, se je pridružil Hitlerjevi mladini, saj je bila včlanitev obvezna. Zavrnil je vse zadolžitve in se ni udeležil nobenega srečanja. Leta 1943 je bil vpoklican v protizračno obrambo. Ščitili so tovarno BMW blizu Münchna. Nato je bil poslan na pehotno urjenje in premeščen na Madžarsko. Aprila 1944 je dezertiral (kljub grožnji smrtne kazni). Po nemški kapitulaciji je bil zaprt v zavezniškem ujetniškem taborišču, kjer se je udeleževal denacifikacijskih srečanj. V začetku junija 1945 je bil izpuščen. Z bratom Georgom sta se istočasno vpisala v semenišče in bila 29. junija 1951 posvečena v duhovnika.

Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965).

Papež Pavel VI. ga je 24. marca 1977 imenoval za nadškofa v Münchnu. 28. maja istega leta je prejel škofovsko posvečenje. Bil je prvi škofijski duhovnik, ki mu je bila po osemdesetih letih zaupana pastirska služba v tej veliki bavarski škofiji. Pavel VI. ga je 27. junija 1977 imenoval za kardinala.

Janez Pavel II. ga je 25. novembra 1981 imenoval za prefekta Kongregacije za nauk vere, predsednika Biblične papeške komisije in Papeške mednarodne teološke komisije. 6. novembra 1998 je postal poddekan kardinalskega zbora, 30. novembra 2002 pa je sveti oče potrdil njegovo izvolitev za dekana kardinalskega zbora. Predsedoval je Komisiji za pripravo Katekizma Katoliške Cerkve, ki je bil zaključen po šestih letih dela (1986–1992). 10. novembra 1999 je dobil častni doktorat iz prava na rimski univerzi LUMSA. Od 13. novembra 2000 je častni akademik Papeške akademije znanosti.

Pontifikat[uredi | uredi kodo]

Na Konklavah 2005 so ga 19. aprila izvolili za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. 24. aprila je z nedeljsko sveto mašo uradno začel svoj pontifikat. 8. maja je prevzel zadnjo dolžnost kot novi papež - postal je rimski škof.

14. maja 2005 je Benedikt XVI. predčasno, to je pred pretekom petih let po smrti, začel uradni postopek za beatifikacijo svojega predhodnika Janeza Pavla II., kakor je slednji že storil pri Materi Terezi. Začetek so posredno napovedali že transparenti in vzkliki množice Santo subito, santo subito! (italijansko Takoj svetnik, takoj svetnik!) na pogrebni maši Janeza Pavla II.

Apostolska potovanja[uredi | uredi kodo]

Prvo potovanje Benedikta XVI. izven Italije je bil obisk v Nemčiji od 18. do 21. avgusta 2005. Tja se je papež odpravil ob priložnosti 20. svetovnega dneva mladih v Kölnu. Ob prihodu se je najprej srečal z nemškim predsednikom Horstom Köhlerjem, kanclerjem Gerhardom Schröderjem in vodjo opozicije Angelo Merkel. Prav tako je obiskal sinagogo, s čimer je postal tretji papež v zgodovini (poleg svetega Petra in Janeza Pavla II.), ki je vstopil v judovsko svetišče. Vrhunec njegovega tridnevnega obiska v domovini je bila maša ob zaključku svetovnega dneva mladih, ki jo je Benedikt XVI. daroval pred okoli 800.000 verniki z vsega sveta.

Odstop[uredi | uredi kodo]

Benedikt je o možnosti odstopa razmišljal že leta 2010, ko je dejal, da si lahko predstavlja, da bi se zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal papeževanju. 11. februarja 2013 je papež presenetil z novico, da bo 28. februarja odstopil. Kot je dejal, je to odločitev sprejel popolnoma sam in svobodno. V utemeljitvi svojega odstopa je povedal: "Ko sem večkrat svojo vest preizkusil pred Bogom, sem spoznal, da moja moč zaradi visoke starosti ni več takšna, da bi ustrezala zahtevnosti službe svetega Petra. V današnjem svetu, v katerem se spremembe dogajajo zelo hitro, je potrebno imeti tako moč duha in telesa, a mene sta obe v zadnjih mesecih počasi zapustili do te mere, da sem spoznal, da nisem več sposoben opravljati službe, ki mi je bila zaupana." [1]

13. februarja je v baziliki svetega Petra daroval še zadnjo mašo, ki se je je udeležilo 12.000 vernikov.[2] 27. februarja je iz balkona Apostolske palače še zadnjič nagovoril vernike na Trgu svetega Petra, kjer se jih je zbralo okoli 200.000. 28. februarja se je ob 17.08 s helikopterjem, ki so ga spremljali še trije helikopterji s televizijskimi kamerami, odpeljal v palačo Castel Gandolfo. Iz tamkajšnjega balkona je še zadnjič kot vladajoči papež pozdravil vernike. Ob 20. uri je uradno odstopil.[3] To uro je določil z razlogom, ker je ob tem času zaključil vsak delovni dan. Papež po odstopu nosi naziv zaslužni papež (latinsko papa emeritus) in še naprej se ga naslavlja z nazivom vaša svetost.[4] Benedikt XVI. je tako postal prvi papež po Gregorju XII. leta 1415, ki je odstopil in prvi po Celestinu V. leta 1294, ki je to storil prostovoljno.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Benediktova Evropa: V krizi kultur, 2005.
  • Božja revolucija, 2005.
  • Jezus iz Nazareta, 2007.
  • Jezus iz Nazareta II, 2011.
  • Jezus iz Nazareta: Jezusovo otroštvo, 2012.

Okrožnice[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Papež Benedikt XVI. se umika, novi papež že konec marca?, Rtvslo, pridobljeno 11. februar 2013.
  2. ^ Foto: Papež Benedikt XVI. še zadnjič daroval mašo, Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.
  3. ^ Papežev prestol je tudi uradno prazen, Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.
  4. ^ Benedikt XVI. po odstopu z nazivom "papež emeritus", Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Julius Döpfner
Münchenski nadškof
1977–1982
Naslednik: 
Friedrich Wetter
Predhodnik: 
Franjo Šeper
Prefekt Kongregacije
za nauk vere

1981 – 2005
Naslednik: 
William Levada
Predhodnik: 
Bernardin Gantin
Dekan Kardinalskega zbora
2002 – 2005
Naslednik: 
Angelo Sodano
Predhodnik: 
Janez Pavel II.
Papež
2005 – 2013
Naslednik: 
Frančišek