Pankrti
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Pankrti | |
|---|---|
 |
|
| Podatki o glasbeniku | |
| Izvor | Ljubljana, Slovenija |
| Slog(i) | punk rock |
| Leta delovanja | 1977- 1987
2007- danes |
Pankrti so slovenska punk rock skupina iz Ljubljane. Nastala je 1977, razpadla pa leta 1987. Leta 2007 so se spet združili.
Sestavljali so jo Peter Lovšin, Gregor Tomc, Boris Kramberger, Dušan Žiberna, Bogi Pretnar, Mitja Prijatelj, Marc Kavaš in na nekaj koncertih tudi Matjaž Gantar. Med svojim deset letnim delovanjem so Pankrti posneli 10 plošč, od tega 5 velikih studijskih. Znani so bili zaradi provokativnih in političnih besedil. Imenovali so jih tudi "prva punk skupina za železno zaveso".
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Gregor Tomc in Peter Lovšin, prijatelja s Kodeljevega, sta se leta 1977 odločila ustanoviti skupino. Lovšin je že prej pisal zelo provokativne pesmi in kar slutilo se je, da bo iz tega nekaj nastalo. Imena se je spomnil Gregor Tomc. Pankrti so bili od vsega začetka pod vplivom britanskega punka, čeprav so imeli svoj unikaten zvok in tudi besedila niso bila tako direktna kot britanska. Tomc in Lovšin sta glavna avtorja skupine, saj sta napisala večino pesmi. Tomc je deloval kot menedžer skupine, Lovšin pa kot pevec in tekstopisec. Pankrti so prvič nastopili leta 1977 v Gimnaziji Moste, kjer so se predstavili s priredbami skupin Sex Pistols, The Clash in New York Dollsvendar kot zelo "svojezvočnimi". Njihove prve uspešnice so bile "Totalna revolucija" "Lublana je bulana "in "Anarhist". Prvo ploščo so Pankrti izdali leta 1978in o kateri je bil posnet tudi film Mihe Bešina z imenom Dolgcajt. Njihova druga plošča Državni ljubimci je dobila tudi nagrado za najboljšo ploščo leta v Jugoslaviji.
Pankrti so bili zelo popularni v vsej Jugoslaviji predvsem na začetku osemdesetih let, ko se je predvsem zaradi njihovega vpliva razširil jugoslovanski novi val. Uspehe so nizali predvsem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Predzadnji koncert so Pankrti odigrali leta 1987 v nabiti Hali Tivoli v Ljubljani. Poimenovali so ga "Zadnji pogo v Ljubljani". Zaigrali so tudi še leta 1989 pred 40.000 ljudmi na zborovanju v podporo četverici na Kongresnem trgu.
Svoj zadnji koncert so imeli pankrti 1.12.2007, prav tako v razprodani veliki Hali Tivoli, za tridesetletnico ustanovitve skupine. Na njem so rutinirano in z velikim elanom zaigrali svoje največje uspešnice, kot so Bandiera Rossa, Osmi dan, Metka, Lublana je bulana in podobne. Izredno uspešen koncert so nadgradili na turneji po bivši skupni državi, kjer so prav tako napolnili najbolj kultne dvorane kot so Tvornica v Zagrebu in kulturni dom v Beogradu.
Pankrtom v spomin je leta 2007 Slovenski muzej moderne zgodovine priredil enomesečno fotografsko razstavo, kar se je zgodilo prvič v Sloveniji, da je kaka glasbena skupina dobila svojo razstavo v tem muzeju.
[uredi] Diskografija
- Lublana je bulana (1978, ŠKUC)
- Dolgcajt (1980, RTV Ljubljana)
- Novi punk val (1981)
- Namesto tebe (1981, RTV Ljubljana)
- Državni ljubimci (1982, RTV Ljubljana)
- Svoboda (1982, RTV Ljubljana)
- Rdeči album (1984, RTV Ljubljana)
- Pesmi sprave (1985, RTV Ljubljana)
- Slovan (1985, Slovan)
- Sexpok (1987, RTV Ljubljana)
- Zbrana dela (1992, ZKP RTV Slovenija)
- Zbrana dela II (~1994, Nika distribucija)
- Zaboj (antologija 77-78)
[uredi] Uspešnice
- Lublana je bulana
- Bandiera Rossa
- Janez kranjski Janez
- Osmi dan
- Totalna revolucija
[uredi] Odmevi o Pankrtih
- Rock skupina Azra se je Pankrtov spomnila v pesmi "Balkan"
- Punk skupina Racija pa je parodirala skladbo Pankrtov v svoji pesmi "To ni bla Metka"
- Njihov prvi singl, ki je izšel v 2000 primerkih, hrani Jello Biafra, pevec legendarne skupine Dead Kennedys
- El Bahate, Ritam nereda, Gušti in Polona, Srečna Mladina in drugi so Pankrtom v čast leta 2006 izdali ploščo priredb Pankrti 2006.
- Na plošči Rock Partyzani (Klinar, Predin) iz leta 2007 so Pankrtom posvetili prve kitice singla, poleg tega pa še cel mix sestavljen iz njihovih najbolj znanih komadov.
- O njihovi prvi plošči Dolgcajt je bil leta 2006 posnet film (Bašin).
- V hrvaškem filmu Sretno dijete so bili ob Azri, Bjelom dugmetu eni glavnih akterjev, predstavljeni so bili kot prva punk skupina v Jugi.
- Film Totalna revolucija govori o punk- rocku na slovenskem, že po imenu filma se vidi, da so bili ponovno glavni igralci prav Pankrti.
- Decembra 2007 je bila v muzeju moderne zgodovine postavljena fotografska razstava posvečena Pankrtom.
- O njih so pisali v več kot 10 knjigah.
- Legendarni dj na radiu BBC John Peel jih je predstavil Britanski publiki.
- Revija NME, ki ji gre ob bok le Rolling Stone je o njih pisala, kot o najbolj odmevni skupini iz Balkana.
[uredi] Viri
- Tomc, G., Potokar, A. (1985): Punk pod Slovenci. Ljubljana, Republiška konferenca ZSMS
- Vidmar, I., Tomc, G., Mlakar, P. (2002): Punk je bil prej. Ljubljana, Cankarjeva založba, ROPOT
- Štamcar. M., revija Mladina (2002): CD, ilegalno 2002, na trgu je menda samo 35 izvodov. Ljubljana
- Uredništvo, revija Stop (22. 6. 1978): članek Franc v Kopru. Ljubljana
- Vidmar, I.,revija Stop (27. 10. 1977). članek Punk po naše. Več kot moda?
- Ažman, R. revija Jana ( / ). članek »Punkerji bruhajo po socializmu«
- http://hpl.topcities.com/Pankrti/biografija.htm
- Pigac, M. http://www.rockonnet.com/clanek.php?id=6&article=539
