Pan-evropska prometna mreža

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pan-evropska prometna mreža[uredi | uredi kodo]

Pan-evropska prometna mreža obsega prometno infrastrukturo, sisteme za upravljanje prometa ter sisteme za navigacijo in določanje položaja. Prometna infrastruktura obsega ceste, železnice, celinske plovne poti , morska pristanišča letališča ter druge povezovalne točke med različnimi omrežji. Pan-evropska prometna mreža je del vseevropske prometne mreže (TEN-T), ki je bila definirana z Maastrichsko ogodbo leta 1992. Pan-evropska prometna mreža je pomembna predvsem za razvoj TEN-T mreže na države kandidatke in ostalo Evropo. Velik delež vseh vlaganj je usmerjen na železnico, predvsem zaradi preusmeritev prevoza na železnice, s čimer bi razbremenili ceste in tako zmanjšali vpliv na okolje. Druga usmemeritev pa je povečanje pomembnosti kombiniranega (intermodalnega) transporta. Pan-evropski koridorji predstavljajo prednostno na področju skupne prevozne politike. Prispevajo k učinkovitemu in celostnemu razvoju Evrope, predvsem z izgradnjo manjkajočih prevoznih povezav med članicami Evropske unije ter tranzicijskimi državami.Z izgradnjo mankajoče infratrukture bo Evropska unija zadostila potrebam naraščajočega prometa.


Sestava pan-evropske prometne mreže:[uredi | uredi kodo]

• desetih prometnih koridorjev,

• štirih transportnih območij na morju (PETrAs),

• povezav z Azijo - Transport Corridor Europe Caucasus Asia (TRACECA).


Cilji pan-evropske prometne mreže:[uredi | uredi kodo]

• večjo mobilnost oseb in blaga pod najboljšimi pogoji socialne in varnostne zaščite,

• optimizacijo obstoječih kapacitet,

• pokritje prometne infrastrukture po vsej EU,

• vključitev vseh oblik prevoza glede na konkurenčne prednosti, vključitev tretjih držav v vseevropsko prometno mrežo.


Trasa pan-evropske prometne mreže:[uredi | uredi kodo]

I. koridor (cesta – železnica):

Helsinki - Tallin - Riga - Kaunas - Varšava

1.veja: Riga - Kaliningrad - Gdansk


II. koridor (cesta – železnica):

Berlin - Varšava - Minsk - Moskva


III. koridor (cesta – železnica):

Berlin / Dresden - Vroclav - Katovice - Krakov - Lvov - Kijev


IV. koridor (cesta – železnica):

Dresden / Nuernberg - Praga - Dunaj / Bratislava - Gyor - Budimpešta - Arad / Kraikova - Sofija - Solun / Plovdiv – Istanbul


V. koridor (cesta – železnica):

Benetke - Trst / Koper - Ljubljana - Maribor - Budimpešta - Užgorod - Lvov - Kijev

1. veja: Rijeka - Zagreb - hrvaško / madžarska meja - Budimpešta

2. veja: Bratislava - Žilina - Košice - Užgorod

3. veja: Ploče - Sarajevo - Osijek - Budimpešta


VI. koridor (cesta – železnica):

Gdansk - Katovice - Žilina

1. veja: Grudziadz - Poznan


VII. koridor (Donavska pot):

Donavska pot


VIII. koridor (cesta – železnica):

Drač - Tirana - Sofija - Plovdiv - Burgas - Varna


IX. koridor (cesta – železnica):

Helsinki - St.Petersburg - Moskva / Pskov - Kijev - Ljubasevka - Bukarešta – Dimitrovgrad - Alexandroupolis

1. veja: Kijev - Minsk - Vilna - Kaunas - Klaipeda / Kaliningrad

2. veja: Ljubasevka - Odesa


X. koridor (cesta – železnica):

Salzburg - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Niš - Skopje - Solun

1 .veja: Gradec - Maribor - Zagreb

2. veja: Budimpešta - Novi Sad - Beograd

3. veja: Niš - Sofija (Dimitrovgrad - Carigrad preko IV. koridorja)

4. veja: Veles - Bitola - Florina - preko Egnatie


Slovenija kot del pan-evropske prometne mreže:[uredi | uredi kodo]

Slovenija kot tranzitna država ima veliko vlogo vtransportu blaga v EU. Slovenija svojo vlogo v tem delu Evrope utrjuje predvsem s pristaniščem v Kopru ( Luka Koper). Slovenija nudi odlično povezavo z vzhodno Evropo. Skozi Slovenijo kljub njeni majhnosti potekata, dva pomembna prometna koridorja, in sicer V. in X. pan-evropski koridor, ki vključujeta tako cestno kot železniško povezavo čez Slovenijo. Oba koridorja prispevata k sodobni prevozni povezavi Slovenije z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko ter s tem ugodno vplivata na prometne povezave s tretjimi državami. Prometni tokovi pa ugodno vplivajo tudi na mednarodno trgovino.


Slovenija je leta 1993 z Evropsko unijo podpisala Sporazum o sodelovanju na področju prevoza, ta sporazum pa Sloveniji omogoča:


• izboljšanje prevozne infrastrukture in integracijo v prometno mrežo EU; povečan pretok blaga in pretovora preko Slovenije,

• večji delež vključevanja v kombiniran prevoz,

• sodelovanje z EU na področju prometa,

• uskladitev emisij izpušnih plinov.


Za izvajanje nacionalnih programov na področju prometa in s tem projektov na pan-evropskih koridorjih TEN-T lahko države pridobijo sredstva iz EU. Gre za Kohezijski sklad EU, ki je bil ustanovljen leta 1999. Obvezni pogoji, ki jih morajo predlagani projekti izpolnjevati, da lahko pridobivajo sredsteva iz tega sklada so:


• predlogi investicij se lahko nahajajo le na TEN-T omrežju, oz. pomenijo dokončanje manjkajočih povezav v prioritetnih trans-evropskih koridorjih,

• veliki infrastrukturni projekti, vredni vsaj 10 mio EUR,

• projekti morajo biti v skladu z evropsko prometno politiko,

• predlagani morjo biti projekti z vso potrebno dokumentacijo za izvedbo.


Viri:[uredi | uredi kodo]

Topolšek, D., Lipičnik, M.: Pan-evropski transportni koridorji. Najdeno 4.januarja 2013 na spletnem naslovu: http://egradiva.fl.uni-mb.si/Logisticna_infrastruktura_VS/Pan-evropski%20transportni%20koridorji.pdf

Godec, A., Jurše, L.: Evropski prometni koridorji preko Republike Slovenije in nova železniška proga Divača – Koper. Najdeno 4.januarja 2013 na spletnem naslovu: http://www.drc.si/Portals/6/prispevki/II/372-385.pdf

Transport infrastructures - TEN-T [European Commission]. Najdeno 4.januarja 2013 na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/index_en.htm