Pala d'Oro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pala D'Oro

Pala d'Oro (iz italijanskega pala – oltarna slika in ōro – zlato, zlata oltarna slika), retabel v baziliki sv. Marka v Benetkah, ki velja za eno najbolj prefinjenih mojstrovin bizantinskih dvornih zlatarjev in draguljarjev. Okrašeni sta prednja in zadnja stran slike.

Slika je dolga 3,45 m in visoka 1,40 m. Na njej je 83 emajliranih podob, 74 emajliranih medaljonov, 38 zlatih miniaturnih doprsnih reliefov, zlato in srebrno filigransko okrasje in 2.487 draguljev, od tega 526 biserov, 330 granatov, 320 smaragdov, 255 safirjev in manjše število ametistov, rubinov, topazov in kamej.

Opis in zgodovina[uredi | uredi kodo]

Razvoj in elementi Pala d’Oro

Oltarna slika je sestavljena iz dveh delov. Na spodnjem delu so emajlirane podobe iz življenja sv. Marka, dožev portet in Pantokratorjeva skupina, ki je bila prvotno antepedij, ki ga je leta 1102 dož Ordelafo Faliero naročil pri dvornih umetnikih v Konstantinoplu. Za podobo nadangela Mihaela in célo zgornjo tretjino slike se domneva, da so jo ukradli križarji v Konstantinoplu v četrti križarski vojni leta 1204.

Dož Andrea Dandolo je leta 1343 naročil, da se oba dela združita in uokvirita v gotski okvir, v katerem je vdelanih 1.923 žlahtnih kamnov. Slika je bila zakrita z leseno oltarno podobo, ki jo je izdelal Paolo Veneziano in se je odpirala samo med verskimi obredi. V 15. stoletju so Venezianovo podobo zamenjali z lesenim opažem, ki se je ohranil do danes, tako da je slika stalno odprta.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Sergio Bettini: Venedig, die Pala d’Oro und Konstantinopel. V. Der Schatz von San Marco in Venedig. Katalog. Köln, 1984.