Pašteta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Različne paštete na krožniku

Pašteta je namaz, navadno narejen iz tunine, kokošjega, puranjega ali govejega mesa. Sestavine paštete so običajno fino zmleta mešanica mesa, mast, zelenjava, zelišča, začimbe in vino, obstajajo pa tudi vegetarijanske različice.

Navadno jo uživamo namazano na kruh, kot prigrizek ali predjed. Beseda pašteta izvira iz francoske besede »pâté«, ki označuje mešanico mesa in masti.

Najbolj znana vrsta paštete je pâté de foie gras, ki je narejena iz zamaščenih jeter pitanih gosi.

Proizvodni postopek[uredi | uredi kodo]

Postopek izdelave paštet iz tunine, kokošjega, puranjega ali govejega mesa se začne s preverjanjem in izborom surovin in embalaže. Glavna mesna surovina v proizvodnem postopku je fino sesekljano meso.

Pri pripravi mase za pašteto, mesno surovino najprej skuhajo in na posebnem stroju ločijo kosti od mesa. Dodajo rastlinsko olje, razmaščeno sojino moko, škrob, izbrane naravne začimbe in sol. Pripravljeno paštetno maso embalirajo in toplotno obdelajo. Vsebina v embalaži je hermetično zaprta, da ne pride do rekontaminacije po toplotni obdelavi. S toplotno obdelavo zagotovijo tehnološko sterilnost in trajnost.

Po končani toplotni obdelavi doze označijo in strojno zapakirajo v transportne enote. Preden izdelek odpotuje iz skladišča mora prestati desetdnevno »karanteno« in veterinarsko kontrolo. Medtem se opravijo tudi vse potrebne mikrobiološke preiskave in fizikalno-kemijska preizkušanja izdelka.

Embalažo redno pregledujejo v laboratoriju in neposredno na proizvodni liniji s pomočjo kamere, ki zazna že najmanjše poškodbe. Pakiranje in toplotna obdelava omogočata trajnost in obstojnost paštet. Zaprte so uporabne dve leti. Hranimo jih lahko pri sobni temperaturi.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]