Osrednja humanistična knjižnica

Osrednja humanistična knjižnica (kratica OHK) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Filozofske fakultete v Ljubljani. Združuje 19 knjižnic, ki delujejo v sklopu posameznih oddelkov fakultete. Je tretja največja knjižnica v Sloveniji, saj knjižnični fond obsega več kot pol milijona enot. OHK je tudi največja knjižnica Univerze v Ljubljani.

Formalno je bila ustanovljena 3. 4. 1996 in danes združuje 19 oddelčnih knjižnic 21 oddelkov Filozofske fakultete, v katerih je polno oziroma polovično zaposlenih 39 knjižničnih delavcev. Oddelčne knjižnice so med seboj povezane z računalniki v Osrednjo humanistično knjižnico, brez osrednje enote oziroma pravega skupnega knjižnično-informacijskega središča. Kot visokošolska knjižnica je namenjena pedagoškemu in raziskovalnemu delu FF, odprta pa je tudi za javnost.

OHK ima 17.813 članov. Knjižnični fond je v letu 2007 dosegel 640.864 enot, obiskov je letno okrog 230.000, izposodi pa približno 440.000 enot knjižničnega gradiva deset tisoč aktivnim članom. Od leta 1994 je vse gradivo vneseno v COBISS.

Naloge OHK

Povezovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico, drugimi visokošolskimi in specialnimi knjižnicami, centri za znanstveno informiranje sorodnih znanstvenih področij in drugimi knjižnicami v Sloveniji v enotni knjižnični informacijski sistem Republike Slovenije. Skrbi za kvalitetne in usklajene knjižnične storitve knjižnic OHK, za povezovanje, promoviranje, koordiniranje in spodbujanje knjižnične, informacijske in dokumentacijske dejavnosti oddelčnih knjižnic Fakultete in za prirejanje razstav ter sodelovanje pri predstavitvah Fakultete.

Vrste knjižničnega gradiva

OHK ima največ knjižnega gradiva(nad 560.000 enot): monografij, učbenikov, zbornikov, raziskovalnih nalogg, seminarskih nalog, diplomskih in magistrskih nalog in doktorskih disertacij. Domačih in tujih naslovov revij ima okoli 1.652, posebnih zbirk (kartografska zbirka, fototeka, fonoteka, muzikalije) je nakj nad 74.000 enot. Hrani še bibliografske zbirke na CD-ROM-ih, Slovenska bibliografija in dostop do elektronskih virov (elektronskih revij in podatkovnih zbirk) z lokacij Univerze v Ljubljani.

Digitalna knjižnica OHK

V digitalni knjižnici so bibilografske zbirke iz najrazličnejših področij (bibliotekarstvo, humanistika, psihologija,…). Prav tako so v digitalni knjižnici E- časopisi, E-knjige, E-priročniki in revije, kot so: ABI/INFORM Global, Academic Search Premier, Communication & Mass Media Complete, DOAJ - Directory of Open Access Journals, Emerald Management Xtra.

Katalogi

Klasični katalogi

Nekatere knjižnice imajo še klasične, listkovne kataloge: abecedni imenski katalog (AIK), abecedni stvarni katalog (ASK), stvarni sistematski (UDK) in geselski. Posamezne knjižnice imajo tudi kataloge posebnih zbirk.

Računalniški katalogi

Javno dostopni uporabniški katalog je na sistemu COBISS (OPAC). Iskati je mogoče po vzajemni podatkovni zbirki (COBIB), kot tudi po lokalnih zbirkah oddelčnih knjižnic in vsake od sodelujočih knjižnic v sistemu COBISS.SI.

Internetni dostop je v posameznih knjižnicah in na hodnikih.

Članstvo v OHK

Redni, izredni in podiplomski študenti postanejo člani ob vsakoletnem vpisu, drugi uporabniki se včlanijo in poravnajo letno članarino v oddelčnih knjižnicah. Študentska izkaznica UL velja kot enotna knjižnična izkaznica za vse knjižnice UL, NUK in CTK.

Izposoja

Vsaka oddelčna knjižnica ima za posamezne vrste gradiva svoj določeni rok in način izposoje na dom. Običajni rok izposoje za knjige je en mesec. Revij, priročnikov, seminarskih, diplomskih, magistrskih nalog in doktorskih disertacij se ne izposoja na dom.

Izposojevalni rok se lahko podaljša osebno, po telefonu, po telefonskem odzivniku (bibliofonu) ali preko COBISS/OPAC (biblionet). Če je gradivo izposojeno, se ga lahko rezervira osebno, po pošti ali telefonu. Možna je tudi izposoja v čitalnico. Skupna čitalnica je odprta od ponedeljka do petka od 7.00 do 21.00 in v soboto od 7.00 do 19.00.

Medknjižnična izposoja

Gradivo, ki ga v OHK ni, si je mogoče izposoditi iz drugih domačih in tujih knjižnic po medknjižnični izposoji. Izpolniti je treba obrazec za medknjižnično izposojo. Stroške poravna uporabnik.

Zgodovina

Nastanek Filozofske fakultete v Ljubljani in njenih knjižnic je tesno povezan z ustanovitvijo ljubljanske Univerze v letu 1919. Knjižnica je najprej domovala v Deželnem dvorcu skupaj z rektoratom, kasneje pa je dobila prostor v NUK-u. Leta 1949 se je prirodoslovno-matematični del prvič ločil od humanistično-družboslovnega, dokončno pa leta 1957, ko sta nastali dve samostojni fakulteti. Prvi štirje oddelki: za teoretično filozofijo, pedagogiko, slovansko filologijo in romanistiko so dobili svoje oddelčne knjižnice že v leta 1919, za zgodovino, zgodovino umetnosti, germansko filologijo in klasično filologijo naslednje leto, leta 1921 pa sta dobila svoji oddelčni knjižnici še Lingvistični seminar in Geografski inštitut. Knjižnica arheološkega oddelka je nastala leta 1923, Knjižnica oddelka za primerjalno zgodovino književnosti leta 1927 in leta 1940 še Knjižnica oddelka za etnologijo. Drugi oddelki in njihove knjižnice pa so nastali po drugi svetovni vojni - za psihologijo 1950, sociologijo - 1960, muzikologijo - 1962, bibliotekarstvo - 1987, azijske in afriške študije - 1995 in Oddelek za prevajanje in tolmačenje leta 1997.

Mnogo oddelčnih knjižnic je nastalo iz majhnih seminarskih zbirk in kasneje z nakupi, tudi celih knjižnic – kot npr. knjižnice G. Kreka, Vrbnika, A. Stegenška idr., ali z darovi – npr. Slovenske matice, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, Geografskega društva Slovenije, Narodne čitalnice iz Celja, Akademije za glasbo pa tudi znamenitih profesorjev, kot so Rajko Nahtigal, Ivan Prijatelj, Franceta Kidriča, Frana Ramovša, Jakoba Kelemine, Maksa Pleteršnika, Franceta Vebra, Jakoba Šolarj, Stanko Škerlj idr. Med vojno je bil razvoj knjižnic ustavljen, z velikim zaletom pa se je nadaljeval po drugi svetovni vojni.

Knjižnice so od začetka vodili in urejali asistenti ali pa celo sami profesorji, saj takrat formalno še ni bilo bibliotekarskega izobraževanja. Danes vse oddelčne knjižnice vodijo bibliotekarji oziroma tisti, ki so diplomirali iz matične stroke in si pridobili kasneje še bibliotekarske kvalifikacije.

Oddelčne knjižnice

Knjižnica oddelka za afriške in azijske študije

Knjižnica je namenjena podpori pri študiju afriških in azijskih študij ter raziskovalnemu delu na tem področju. Od ustanovitve oddelka leta 1995 število gradiva narašča predvsem s pomočjo darov Japonske fundacije, Kitajske vlade, Korejske fundacije, privatnih donatorjev iz Slovenije, Japonske ter ostale Evrope. Sicer pa so zametki knjižnice stari že okoli 30 let. Takrat je knjižnica dobila knjige od članov Slovenskega orientalističnega društva, članov tečaja kitajščine in japonščine, sedanjih članov Oddelka Azijskih in afriških študij ter različnih simpatizerjev Kitajske, Japonske ter ostale Azije

Knjižnični fond premore okoli 12.000 enot knjižničnega gradiva, od tega je približno 2/3 gradiva v japonščini in kitajščini, ostalo pa je v Angleščini, Slovenščini, Korejščini ter drugih evropskih in azijskih jezikih. Sicer je knjižnica razdeljena na japonološki in sinološki del, najde pa se tudi nekaj del s področja Indije in Afrike..

Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo

Oddelek za germanske jezike in književnost se je vsa povojna leta zavedal pomena dobro urejene knjižnice in si prizadeval nadoknaditi dela, zgorela v požaru Narodne in univerzitetne knjižnice med drugo svetovno vojno, ter zgraditi kar se da dobro knjižnico tako za potrebe rednega študijskega procesa kot tudi za raziskovalno delo. Knjižni fond oddelčne knjižnice je leta 1988 obsegal 44.000 enot, knjižnica redno prejema 160 naslovov tekoče periodike. Letni obisk v knjižnici znaša okrog 10.000 uporabnikov, med katerimi so poleg fakultetnih učiteljev in študentov pogostni tudi prevajalci in drugi kulturni delavci; letna izposoja se giblje okrog 25.000 enot. Decembra 1998 je knjižnični fond obsegal 56.253 enot.

Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo danes povezuje kar štiri oddelke; Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Oddelek za anglisitko in amerikanistiko in Oddelek za prevajalstvo.

Večja darila je knjižnica dobivala od naslednjih ustanov: od Fordove ustanove, Ameriškega informativnega centra, Britanskega Sveta, Goethe-Instituta iz Muenchna, Deutsche Forschungsgemeinschaft iz Bonna, Avstrijskega kulturnega centra, Švedskega instituta iz Stockholma in univerze Karl-Marx-Universitaet iz Leipziga, v novejšem času pa tudi od Avstralske in od Kanadske ambasade. Stalno zamenjavo publikacij, zlasti tekoče periodike, ima knjižnica z okrog 60 ustanovami.

V knjižnici so stalno zaposlene štiri knjižničarke z univerzitetno izobrazbo germanističe oz. anglitične usmeritve in dodatnimi bibliotekarskimi izpiti in tečaji. S svojimi visokimi kvalifikacijami in osebno sposobnostjo ter pripravljenostjo pomagati tako študentom kot osebju pri raziskovalnem delu vse knjižničarke oddelka bistveno prispevajo k uspešnemu delovanju oddelka, še zlasti vsem študentom pri izdelavi diplomskih in seminarskih nalog ter drugim uporabnikom knjižnice, ki potrebujejo strokovno svetovanje. Od leta 1961 do leta 1989 je knjižnico vodila višja bibliotekarka dr. Katarina Bogataj Gradišnik, leta 1989 pa je vodstvo knjižnice prevzela višja bibliotekarka Angelika Hribar.

Knjižnica Oddelka za arheologijo

Knjižnica Oddelka za arheologijo se nahaja na Zavetiški ulici 5 v Ljubljani. Obsega približno 27.000 enot knjižničnega gradiva in pokriva področja arheoloških teorij, metodologije in zgodovine, arheoloških obdobij od paleolitika do arheologije mlajših obdobij ter antične umetnosti in zgodovine, epigrafike in numizmatike. Posebnost knjižnice je ta, da si gradiva ni mogoče izposoditi, ampak je dostopno le v čitalnici. Knjižnično gradivo je možno iskati preko COBISSa ali klasičnega listkovnega kataloga.

Knjižnica je bila ustanovljena leta 1923. Začetni fond so predstavljale odkupljene knjige zagrebškega arheologa Luke Jelića. Svojo zasebno zbirko pa je knjižnici podaril tudi prvi upravnik knjižnice Vojeslav Mole.Do leta 1941 je bila knjižnica v poslopjih univerze, nato pa se je preselila v pritlične prostore NUKa. Po 2. svetovni vojni se je v knjižnici uvedla inventarna knjiga ter mednarodna izmenjava knjig. To je postal glavni vir nove literature. Leta 1949 se je knjižnica preselila na realko, leta 1961 pa v nove prostore Filozofske fakultete. Takrat je knjižnica imela že 3700 enot knjižničnega gradiva.

Do leta 1971 so knjižnico vodili profesorji, asistenti in študentje prostovoljci, nato pa so za knjižnico zaposlili prvega bibliotekarja, ki jo je na novo preuredil.

Proti koncu 80-ih let so začeli gradivo urejati z računalniškim programom Steve, leta 1999 pa so ta program zamenjali s COBISSom.

Knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Osnovni podatki

Knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo je nastala 1. februarja 1996, knjižnična zbirka pa je začela nastajati že leta 1991. Od takrat je v knjižnici zaposlena mag. Hedvika Pavlica Kolman, univ. dipl. bibl. in prof. soc., habil. bibl.

Knjižnica se nahaja v 5. nadstropju Filozofske fakultete, v sobi 530. Delavni čas poteka z izjemo srede od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, v sredo pa med 10. in 12. ter 15. in 17. uro.

Gradivo

Do pomladi 2009 je imela knjižnica okrog 7200 enot knjižničnega gradiva, katero zajema specializirano literaturo o bibliotekarstvu, posebno zbirko za knjigarstvo in založništvo, referenčno zbirko, nekaj faksimil in neknjižnega gradiva. Knjižnični fond je v juniju 2011 obsegal 8431 inventariziranih enot.

Knjižno gradivo je dostopno v prostem pristopu in je razvrščeno po UDK sistemu. Knjižnica gradiva oblikuje v zbirke znotraj knjižnice in tako so nastale zbirke monografij, periodike, založniške literature, priročna knjižnica, posebna gradiva, pa tudi digitalna knjižnica. Knjižnica je aktivna članica KISS-a (Komunikacijsko-informacijskega sistema ŠOU-a v Ljubljani) in polnopravna članica sistema COBISS. Vse gradivo je obdelano v sistemu COBISS z avtomatizirano izposojo.

Storitve

Knjižnica ima prost pristop do gradiva. Na voljo sta izposoja na dom ali v čitalnico, omogočena pa je tudi medknjižnična izposoja doma in v tujini. V samem prostoru knjižnice je v čitalnici na voljo 6 sedežev, v elektronski čitalnici pa 5 računalnikov.

Izposoja

Izposoja poteka tako, da obiskovalec ob obisku knjižnice predloži indeks, študentsko izkaznico ali izkaznico OHK, ob izposoji pa dobi seznam izposojenega gradiva z roki za vračilo. Monografska dela si je možno izposoditi za 1 mesec, učbenike za 14 dni, določene revije in dvojnice diplomskih del pa za 7 dni. Če želi uporabnik uporabiti računalnik v elektronski učilnici, mora za čas, ko uporablja računalnik, pri knjižničarki pustiti indeks, študentsko izkaznico ali knjižnično izkaznico.

Knjižnica Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo

Knjižnica Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo deluje skupaj z Oddelkom od leta 1945. Predavanja etnologije začnejo na Filozofski fakulteti leta 1940 s prvim profesorjem Nikom Zupancicem. 1948 prevzame katedro dr. Vilko Novak, ki ustanovi Oddelek. Leta 1990 se kulturna antropologija pojavi v imenu oddelka.

Knjižnica ima od leta 200 čitalnico s 5 računalniki. Knjižnična zbirka obsega okoli 17000 enot domačih in tujih monografskih in serijskih publikacij s področja etnologije, socialne in kulturne antropologije ter folkloristike. Knjižnica hrani tudi tuja temeljna dela za področje Balkana, Evrope in neevropskih dežel. Na leto prejmejo preko 75 domačih in tujih publikacij. Hranijo več kot 2700 magistrskih, diplomskih in seminarskih del študentov oddelka.

V knjižnici dela ena knjižničarka - Damjana Žbontar Furlan, bibliotekarka in diplomirana etnologinja in profesorica umetnostne zgodovine.

Knjižnica Oddelka za filozofijo

Filozofska stroka je dobila knjižnico že ob samem nastanku univerze v Ljubljani leta 1919. Za to je še posebej zaslužen prof. Veber, ki je odkupil zasebno knjižnico svojega učitelja prof. Meinonga. Ta knjižnica je postala simbol filozofskega seminarja. Danes je shranjena v posebnih omarah, kot arhivsko gradivo. Dostop do te zbirke pa je omejen. Prostori knjižnice so bili najprej v stavbi današnjega univerzitetnega poslopja. S selitvijo seminarja je bila prestavljena v stavbo NUK-a, leta 1961 pa je bila spet prenesena v prostore Aškarčeve 2. Današnje prostore je dobila leta 1997.

Knjižnica danes obsega 25.000 enot filozofske literature in je osrednja slovenska strokovna in specialistična knjižnica za filozofijo. Imajo predvsem knjižnično gradivo, ki omogoča in podpira pedagoško in raziskovalno delo na oddelku. V COBISS je vneseno približno polovico gradiva. Knjižnica pa skrbi tudi za bibliografijo raziskovalcev Oddelka za filozofijo ter nekaterih zunanjih sodelavce.

Knjižnica Oddelka za geografijo

V sklopu tedaj ustanovljenega Geografijskega inštituta je bila ustanovljena leta 1919, z Osrednjo humanistično knjižnico pa je povezana od leta 1996. V sedanjih prostorih se knjižnica nahaja od leta 1960.

Danes je knjižnica ena izmed največjih na Filozofski fakulteti in je tudi osrednja geografijska knjižnice v Sloveniji. Ima okoli 100.000 enot knjižničnega gradiva ter tudi bogato kartografsko zbirko. Hranijo domača in tuja dela s področja geografije in sorodnih ved. Letni prirast gradiva je od 1000 do 1500 enot. Gradivo pridobivajo z nakupi, zamenjavo in darovi. V knjižnico večina zahajajo študentje in profesorji iz oddelka za geografijo. Vodja knjižnice je višja bibliotekarka specialistka Janja Turk. Ostale zaposlene bibliotekarke so še Ida Knez-Račič, Lucija Miklič-Cvek ter Martina Frelih.

Knjižnica Oddelka za klasično filologijo

Knjižnica Oddelka za klasično filologijo je edina za področje klasične filologije v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno je pogorela, ko se je na tedaj novo stavbo NUK zrušilo letalo.

Knjižnični fond danes šteje čez 15.600 knjižničnih enot. Pomemben del fonda so darila in zapuščine. Odkupljena je bila namreč Sovretova strokovna knjižnica. Prav tako je k tako velikemu fondu pripomoglo darilo Muhrove strokovne knižnice in pa darilna pošiljka periodičnih publikacij in separatnih odtisov, ki jih je dr. Juliette Ernst iz Pariza (urednica L'année philologique ) vsako leto pošiljala oddelku. Pomembno pa je pripomogla tudi zamenjava fakultetnih publikacij. Zamenjale so jih 24 periodične publikacije in druge publikacije evropskih in zunajevropskih univerz.

V letih 1990-95 so kot knjižničarji delovali Breda Čop, Marko Marinčič, Branko Senegačnik in Renata Hrovatič. Pavel Češarek je knjižnico vodil od leta 1996 do leta 2007. Sedanja knjižničarka pa je Zala Rott.

Knjižnica Oddelka za muzikologijo

Knjižnica je bila ustanovljena skupaj z Oddelkom za muzikologijo leta 1961 in postala osrednja strokovna knjižnica za muzikologijo. Nahaja se v osrednji stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi ulici 2, v sobi 534. Knjižnica obsega približno 15.000 knjižničnih enot. Podatke hrani na različnih medijih, kot so knjige, avdio gradiva, video gradiva. Knjižnica hrani tudi periodične publikacije iz področja glasbe, glasbene tiske…

Pomemben del knjižničnega gradiva predstavljajo od dedičev odkupljena dela zasl. prof. dr. Dragotina Cvetka, ki je bil tudi ustanovitelj in dolgoletni predstojnik Oddelka za muzikologijo. Zbirka vsebuje veliko redkih in pomembnih del iz področja muzikologije. Nekatera dela pa nosijo celo posvetila pomembnih svetovnih strokovnjakov iz tega področja. Knjižnica vsebuje tudi zasebno zbirko Bruna Nettla, ki jo je podaril knjižnici.

Knjižnično gradivo je razdeljeno v dve enoti. Gradivo iz prve enote je dostopno vsem članom knjižnice. Vsebuje pa predvsem leksikone in enciklopedije ter druge priročnike iz področja glasbe. V drugo enoto pa spadajo ostale knjige, periodika, notno gradivo, zvočno gradivo, univerzitetne naloge… To gradivo ni v prostem pristopu. Član poišče gradivo v katalogu, bibliotekar pa mu ga dostavi v čitalnico. Starejša gradiva je možno poiskati le po abecednem imenskem in stvarnem katalogu, za novejša gradiva pa se uporablja katalog COBISS. Večino gradiva si je mogoče izposoditi tudi na dom. Ni pa si mogoče izposoditi gradiva iz priročne knjižnice, periodike, zvočnega in video gradiva, univerzitetnih nalog ter rokopisnega, redkega in dragocenega gradiva.

Knjižnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko

Predavanja iz pedagogike so se na Univerzi v Ljubljani začela leta 1920. Dr. Karel Ozvald je bil imenovan za prvega profesorja pedagogike. Ob koncu sedemdesetih let se je program študija pedagogike bolj približal praksi, saj se je razcepil v tri smeri – šolsko pedagogiko, domsko pedagogiko in andragogiko.V osemdesetih letih se je na Oddelku za pedagogiko začelo intenzivneje razmišljati o samostojnem študiju andragogike. Leta 1996 je Oddelek za pedagogiko preimenovan v Oddelek za pedagogiko in andragogikoOddelkom za andragogiko in pedagogiko. Knjižnica nudi lokalni in listkovni katalog, katalog arhivskega gradiva in pa diplomske, magistrske in specialistične naloge oddelka za pedagogiko in andragogiko. Diplomskih, magistrskih in specialističnih nalog ne izposojajo na dom, nudijo vpogled v knjižnici.

Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 14.h, v sredo pa tudi med 15. in 17.h. V spletni čitalnici je dostopno mnogo revij, na katere so naročeni(Journal of counseling and development, Sociology of education, Studies in the education of adults...).V knjižnici sta zaposleni knjižničarki Tanja Šulak (bibliotekarka in profesorica pedagogike) in Urša Černič (diplomirana pedagoginja in etnologinja).

Knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje

Knjižnico so sprva vodili kar učitelji oddelka. Leta 1944 je letalo strmoglavilo na NUK, kjer je bil tedaj tudi sedež Seminarja za primerjalno jezikoslovje. V požaru so zgorele skoraj vse knjige Seminarja, nekatere se niso nikoli dale nadomestiti. Veliko časa je knjižnici posvetil, v obdobju, ko je bil asistent, Silvin Kolšak. Od leta 1985 ima knjižnica tudi svoje knjižničarke. Od leta 1985 do 1991 je knjižnico vodila Marina Zorman, od leta 1991 naprej pa jo vodi Ana Juvančič Mehle. Knjižnični fond obsega 14.559 izvodov. Knjižnica prejema 16 rednih naslovov periodike. Med knjižničnim gradivom je veliko darov.

Knjižnica Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo

Knjižnica se nahaja v osrednji stavbi Filozofske fakultete v drugem nadstropju, na Aškerčevi ulici 2 v Ljubljani.

Knjižnica je bila ustanovljena leta 1927 skupaj z Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1937 zaposlijo profesorja Antona Ocvirka, ki je pripomore veliko k razvoju oddelka. 1963 mesto izrednega profesorja prevzame Dušan Pirjevec, ki pritegne veliko poslušalcev. Gradivo, ki ga knjižnica hrani, je iz področja primerjalne književnosti, literarne teorije ter posameznih nacionalnih književnosti in drugih področij, ki se navezujejo na snovi oddelka. Knjižnica hrani tudi diplomske naloge, ki so bile izdane na oddelku, za potrebe študentov pa so v knjižnici shranjena tudi izpitna gradiva. Knjižnica se nahaja na Filozofski fakulteti v sobi422, vodi jo gospa Seta Kop. Knjižnica je odprta vsak dan med 9. in 13. uro, v sredo pa od 11h-13h in od 15h-17.

Knjižnica Oddelka za slovenistiko in oddelka za slavistiko

Nastanek knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko oziroma knjižnice takratnega Seminarja za slovansko filologijo je tesno povezan z ustanovitvijo ljubljanske univerze leta1919. Nakup knjižnice graškega profesorja slovanske filologije dr. Gregorja Kreka in občasni darovi raznih profesorjev (Pleteršnik, Nahtigal, Ramovš, Kidrič idr.) ter volila (Slovenska matica, ljubljanski župan Ivan Hribar idr.) so omogočili delo seminarja in s tem tudi oddelčne knjižnice. Prve knjige je katalogiziral dr. Avgust Pirjevec, ki je kasneje deloval v državni licejski knjižnici, za njim je bil za knjižničarja imenovan študent slavistike Rudolf Kolarič, po letu 1929 pa je njegovo delo nadaljeval asistent Zvonko A. Bizjak. Po drugi svetovni vojni je v njej delala cela vrsta mladih asistentov na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Leta 1954 je dobila svojo prvo bibliotekarko, Irmo Maričič (Ožbolt). Za njo je knjižnico do konca leta 1996 uspešno vodil viš. bibl. specialist Marko Kranjec. Danes je knjižnici zaposlenih pet bibliotekark z ustrezno strokovno izobrazbo.

Knjižnica naroča, obdeluje in hrani gradivo s področja zahodno- (poljščina, češčina, slovaščina, lužiška srbščina), vzhodno- (ruščina, ukrajinščina, beloruščina) in južnoslovanskih (slovenščina, hrvaščina, srbščina, bolgarščina) jezikov in književnosti. Vsebuje tudi večje število publikacij s področij, ki so interdisciplinarno povezana s slovenistiko in slavistiko. Redko in dragoceno gradivo, enciklopedije, slovarje in periodiko uporabniki lahko pregledujejo le v prostorih knjižnice ali skupni čitalnici (klet 015), enako velja tudi za posebno gradivo (diplomske naloge, magisterije in doktorate). Fotokopiranje slednjih, zaradi varovanja avtorskih pravic, ni dovoljeno.

Knjižnica Oddelka za sociologijo

Knjižnica Oddelka za sociologijo obstaja že od vsega začetka, torej od ustanovitve Oddelka za sociologijo, leta 1960. Od leta 1996 pa je tudi povezana v Osrednjo humanistično knjižnico.

Knjižnica si je ustvarila fond študijskih knjig in periodike (21.000 enot). Gradivo knjižnica pridobi z darovi, nakupom ali pa zameno. Novejše gradivo se vnaša v vzajemni katalog COBISS, starejše gradivo pa je v klasičnem listkovnem katalogu.V zadnjih letih se prirast giblje med 500-700 enot/leto. Od leta 2000 je v knjižnici tudi avtomatizirana izposoja.

V knjižnici sta zaposlena dr. Alojz Cindrič, bibl.specialist, ki je vodja knjižnice in Mojca Žaberl, univ. dipl. soc. kult. in dipl. bibliotekarka.

Knjižnica Oddelka za psihologijo

Osnivni podatki

Knjižnica Oddelka za psihologijo je nastala leta 1951 in je od svojega nastanka osrednja knjižnica na področju psihologije v Sloveniji. Danes je v njej zaposlena Milena Vukić, v okviru INDOK službe pa Maja Urška Žugelj.

Prostori knjižnice se nahajajo v prizidku Filozofske fakultete, v sobi R2b. Odprta je od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, v ponedeljek in sredo pa tudi med 15. in 17. uro.

Gradivo

Knjižnica hrani predvsem knjižno gradivo, ki je v pomoč pri pedagoškem in raziskovalnem delu na oddelku. To gradivo vsebinsko pokriva tako teoretična, kot uporabna psihološka področja. Knjižnični fond zajema več kot 17.000 enot knjižnega gradiva, od tega okrog 14.000 monografij, okrog 3000 letnikov revij ter okrog 300 enot neknjižnega gradiva. Knjižnica spremlja objave raziskovalcev oddelka, ki jih sistematično zbira v obliki separatov. Tekoče prejema tudi več kot štirideset domačih in tujih strokovnih časopisov, uporabnikom pa ponuja dostop do informacijskih servisov PsycINFO, PsycARTICLES in PsycBOOKS. Ti servisi ponujajo bibliografske zbirke, elektronske revije in elektronske knjige.

Storitve

Zaradi prostorske stiske gradivo ni prosto dostopno, je pa knjižnica razvila učinkovit skladiščni sistem, ki omogoča iskanje in izposojo gradiva. Večino gradiva si je možno izposoditi na dom, nekatero gradivo pa je dostopno le v čitalnici. Izposojevalni rok za knjige je 30 dni, za revije pa 7 dni. Pri obeh vrstah publikacij je z izjemo nekaterih učbenikov ter že rezerviranega gradiva možno tudi podaljšanje roka. Druge vrste gradiva (ostale revije, diplomska in magistrska dela, doktorske disertacije in specialistična dela) si je možno izposoditi le za v čitalnico, vrniti pa jih je potrebno še isti dan. Gradivo je mogoče izven odpiralnega časa knjižnice vrniti tudi v knjižni nabiralnik. Člani knjižnice lahko gradivo tudi rezervirajo in sicer osebno v knjižnici, po telefonu ali elektronski pošti.

INDOK služba

INDOK služba je služba, ki deluje v okviru knjižnice. Uporabniku nudi informacijsko svetovanje pri uporabi knjižnice in njenih virov, pomoč pri iskanju literature s področja psihologije, pa tudi svetovanje in pomoč pri pripravi seminarskih, diplomskih, magistrskih del in doktorskih disertacij. Poleg tega ponujajo tudi dostop do pomembnejših informacijskih virov v psihologiji. Pomembna naloga, ki si jo je INDOK služba zadala, je tudi izobraževanje uporabnikov. To poteka na teme iskanja, zbiranja, vrednotenja in uporabe informacijskih virov. Ta izobraževanja so lahko individualna ali skupinska.

Knjižnica Oddelka za umetnostno zgodovino

Nastanek knjižnice sega v leto 1920, povezana je z nastankom seminarja za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti. Veliko zaslugo za nastanek knjižnice ima ustanovitelj in prvi profesor dr. Izidor Cankar. Postavil je temelj seminarske knjižnice, in sicer odkupil je zasebno zbirko Avgusta Stegenška iz Maribora. Dr. Izidor Cankar pa je zaslužen tudi, da poznamo zgodovino knjižnice, že leta 1922 je začel zapisovati seminarsko kroniko, kjer lahko preberemo vse o nastanku in razvoju. Z delovanjem knjižnice pa so bili povezani tudi Anton Vodnik, Stanko Vurnik, Gustav Ogrin, Jože Gregorčič, Emilijan Cevc in Ivan Komelj.

V svoji zgodovini se je večkrat selila. Prve prostore je imela v prostorih učiteljišča v Ljubljani, po zadnji prostorski reorganizaciji leta 1993 se je preselila v današnje prostore na FF.

Danes je knjižnica osrednja slovenska knjižnica za umetnostno zgodovino, skrbi pa tudi za bibliografijo raziskovalcev za potrebe Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Hrani približno 27.000 enot gradiva in prejema 27 naslovov tujih in domačih revij. Ker je gradivo redko in dragoceno knjižnica deluje kot čitalnica. Leta 1995 so začeli z računalniško obdelavo gradiva, leta 1996/1997 pa so se tudi aktivno vključili v sistem cobiss/opac. V knjižnici je zaposlenih pet oseb, vodi jo Ida Maček-Kranjc.

Knjižnica Oddelka za zgodovino

Knjižnico Oddelka za zgodovino so od ustanovitve oddelka v letu 1920 urejali kar asistenti (E. Turk, Fr. Petre, B. Grafenauer, V. Melik, I. Voje). Šele leta 1955 je oddelek dobil prvo bibliotekarko. Vse do svoje smrti v letu 1968 je to delo opravljala Slavka Kajba – Milić, diplomirana zgodovinarka. Po njeni smrti je mesto zasedla Olga Janša – Zorn. Leta 1972 je knjižnica dobila še Natašo Stergar, ki se je upokojila 2005 in ves čas delovala v knjižnici na oddelku. Ko je Olga Janša – Zorn leta 1980 odšla na Pedagoško akademijo za predavateljico zgodovine, je vodenje knjižnice prevzelo Stergarjeva, izpraznjeno delovno mesto pa je zasedel Matjaž Rebolj. Od leta 1968 je delo knjižničnega manipulanta opravljala Cilka Smolič, leta 1972 pa jo je nasledila Marjanca Cvek – Centrih. Leta 1980 je na to mesto višjega manipulanta prišla Majda Čuden. V letih 1992 – 1993 je v knjižnici delovala tudi Elizabeta Hriberšek. Leta 1996 se je knjižničarski ekipi pridružila Barbara Šatej, ki je po odhodu Matjaža Rebolja na drugo delovno mesto znotraj fakultete, prevzela leta 2005 tudi vodenje knjižnice. Od 2006 se je kot bibliotekarka zaposlila še Maja Božič.

Knjižnici oddelka so pridružene še knjižnica Zgodovinskega društva za Slovenijo ter zasebni knjižnici Frana Zwittra (pridobljena 1995) in Jadrana Ferluge (pridobljena 1996). Danes skupni knjižnični fond presega število 70.000 naslovov različnih knjig, med katerimi so mnoge edini izvod v Sloveniji.

Zunanje povezave

• Domača stran OHK
• Digitalna knjižnica OHK
• Oddelčne knjižnice
• Spletna stran Filozofske fakultete
• COBISS