Osnovne človekove potrebe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Osnovne človekove potrebe, povzete po šoli "Lestvice človekovega razvoja", ki so jo razvili Manfred Max Neef in drugi (Antonio Elizalde in Martin Hopenhayn), so ontološke (izhajajo iz stanja biti človek), maloštevilne, končne in razvrstljive (v nasprotju z običajnim pojmom ekonomskih "zahtev", ki so neskončne in nenasitljive).[1] So tudi stalne v vseh človeških kulturah in vseh zgodovinskih časovnih obdobjih. Kar se spreminja s časom in med kulturami, so strategije za njihovo izpolnitev. Človekove potrebe je treba razumeti kot sistem - tj. so med seboj povezane in interaktivne. V tem sistemu v nasprotju z izhodišči zahodnih psihologov, kot so Maslow, ni hierarhije potreb (razen osnovne potrebe po preživetju), temveč so za proces njihovega zadovoljevanja značilne hkratnost, komplementarnost in kompenzacije.

Manfred Max-Neef je s sodelavci razvil taksonomijo človekovih potreb in postopek, s katerim lahko skupnosti razpoznajo svoje "bogastvo" in "revščino" glede na to, koliko so v njih zadovoljene osnovne človekove potrebe.

Max-Neef razvršča osnovne človekove potrebe na:

  • eksistenco,
  • zaščito,
  • naklonjenost,
  • razumevanje,
  • sodelovanje,
  • prosti čas,
  • ustvarjanje,
  • identiteto in
  • svobodo.

V nasprotju z razširjenim prepričanjem rekreacija ni osnovna človekova potreba.

Potrebe so definirane tudi po eksistenčnih kategorijah bitja, imetja, početja in interagiranja, te razsežnosti pa določajo matrico s 36 celicami.[2]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Manfred A. Max-Neef with Antonio Elizalde, Martin Hopenhayn. (1991). Human scale development: conception, application and further reflections. New York: Apex. Chpt. 2. “Development and Human Needs”, str. 18.
  2. ^ Human Needs and Human-scale Development
Potreba Biti (lastnosti) Imeti (stvari) Početi (dejavnosti) Interagiranje (situacije)
Preživetje telesno in duševno zdravje hrana, zavetje, delo hraniti, oblačiti, počivati, delati življenjsko okolje, družbeno okolje
Zaščita skrb, prilagodljivost, avtonomnost socialna varnost, zdravstveni sistemi, delo sodelovati, načrtovati, skrbeti za, pomagati družbeno okolje, bivališče
Naklonjenost spoštovanje, smisel za humor, velikodušnost, čutnost prijateljstvo, družina, razmerje z naravo deliti, skrbeti za, ljubiti se, izražati čustva zasebnost, intimna razsežnost skupnega bivanja
Razumevanje Sposobnost kritičnosti, radovednost, intuicija Literatura, učitelji, politika, izobraževanje analizirati, preučevati, posredovati, raziskovati šole, družine, univerze, skupnosti
Sodelovanje Sprejemanje, posvetitev, smisel za humor Odgovornosti, dolžnosti, delo, pravice sodelovati, ne strinjati se, izražati mnenje društva, stranke, cerkve, soseske
Prosti čas domišljija, mir, spontanost igre, zabave, spokojnost uma sanjarjenje, spominjanje, sproščanje, zabavanje pokrajine, intimni prostori, kraji za samoto
Ustvarjanje domišljija, drznost, domiselnost, radovednost sposobnosti, veščine, delo, tehnike izumljati, graditi, oblikovati, delati, skladati, interpretirati prostori za izražanje, delavnice, občinstva
Identiteta občutek pripadnosti, samospoštovanje, doslednost jezik, religije, delo, običaji, vrednote, norme spoznavanje samega sebe, rast, poveritev kraji, ki jim pripadamo, vsakodnevne situacije
Svoboda avtonomnost, strast, samospoštovanje, odprtost enake pravice nestrinjanje, izbira, tveganje, razvijanje zavedanja kjer koli